V pogovoru z njo je ocenil, da je dvostranski dialog med Moskvo in Ljubljano zastal, in zagotovil, da ga je Rusija pripravljena obnoviti, če bo slovenska stran to želela.
Na ponedeljkovi slovesnosti ob predaji poverilnih pisem novoimenovanih tujih veleposlanikov je ruski predsednik poleg nove slovenske veleposlanice sprejel še diplomatske predstavnike dvajsetih drugih držav, med njimi Nemčije, Švedske, Združenega kraljestva, Grčije, Turčije in Avstralije, pa tudi več srednjeazijskih, vzhodnoazijskih in afriških držav.
Tudi v pogovorih z nekaterimi drugimi diplomatskimi predstavniki držav Zahoda, denimo Grčije in Švedske, je Putin izrazil obžalovanje zaradi prekinitev političnih in kulturnih vezi in upanje na ponovno oživitev odnosov, poročata francoska tiskovna agencija AFP in ruska tiskovna agencija Tass.
Poslabšanje odnosov med Moskvo in zahodnimi državami
Odnosi med Moskvo in zahodnimi državami so se močno poslabšali po začetku ruske invazije na Ukrajino februarja lani. Rusija je julija lani Slovenijo dodala na seznam neprijateljskih držav, na katerem se je znašla večina evropskih držav, pa tudi Evropska unija, ZDA, Združeno kraljestvo in več drugih držav, ki nasprotujejo ruski agresiji v Ukrajini in so zaradi nje uvedle sankcije proti Moskvi.
Slovenija že od začetka vojne v Ukrajini izraža odločno podporo napadeni državi ter ji nudi pomoč. Ukrajino je letos podprla tudi v postopku proti Rusiji pred Meddržavnim sodiščem v Haagu.
Dolgoletna diplomatka Darja Bavdaž Kuret je bila letos poleti imenovana za novo veleposlanico Slovenije v Rusiji, kjer je nasledila Branka Rakovca. Veleposlaništvo v Moskvi poleg Rusije pokriva še Belorusijo, Kazahstan, Kirgizistan, Tadžikistan, Turkmenistan in Uzbekistan.
