Kandidat za novega ministra za javno upravo Franc Props mora pred imenovanjem prestati še zaslišanje in nato potrditev v državnem zboru, zato je moral danes v pogajanja o prenovi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij zagristi finančni minister Klemen Boštjančič, ki ministrstvo za javno upravo vodi začasno. Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja so namreč po skoraj dvomesečnem premoru znova sedli za skupno mizo, pri čemer je bilo v ospredju vprašanje usklajevanja vrednosti osnovnih plač z inflacijo v prihodnjem letu.
Vladna stran je sindikalni predlagala, da se plače uskladijo v drugi polovici prihodnjega leta, za določitev višine uskladitve bi uporabili formulo, po kateri bi od letne inflacije od decembra do decembra, ki bo znana januarja prihodnje leto, odšteli 1,7 odstotne točke, kolikor v javnem sektorju avtonomno rastejo plače zaradi napredovanj. Končna višina uskladitve pa bi znašala 60 odstotkov tega zneska, je po pogajanjih pojasnil finančni minister Klemen Boštjančič, ki trenutno vodi ministrstvo za javno upravo. Spomnil je, da bo po trenutnih napovedih Umarja inflacija 5,4-odstotna, ob takšni inflaciji bi se torej plače zvišale za 2,22 odstotka. Pri tem je dodal, da vlada sicer "dela vse, kar lahko, da inflacijo omeji", in da upa, da bo inflacija nižja.
Načrti nerealni
Ob tem bi po ministrovih besedah sklenili tudi dogovor, da se začetek izvajanja plačne reforme v javnem sektorju in sočasne odprave plačnih nesorazmerij zamakne za eno leto, saj da je nerealno pričakovati, da bi se uresničili načrti o začetku uveljavitve s 1. januarjem 2024. Prav tako pa po ministrovih navedbah oviro predstavljajo trije ločeni stavkovni sporazumi, za katere bi prav tako zamaknili začetek uveljavitve.
S 1. januarjem namreč stopijo v veljavo sporazumi, ki zdravnikom in zaposlenim v izobraževanju omogočajo, da se ločeno pogajajo o novih uvrstitvah plač oz. o odpravi plačnih nesorazmerij, če se do takrat ne dogovorijo o novi uvrstitvi v plačne razrede znotraj prenove plačnega sistema. Gre za sporazume z zdravniškim sindikatom Fides, s šolskim sindikatom Sviz in visokošolskim sindikatom.
Kot je napovedal minister, se bodo z vsemi tremi omenjenimi sindikati ločeno sestali. Centralna pogajanja o uskladitvi plač z inflacijo bodo po njegovih napovedih nadaljevali v sredo, dogovorili pa so se že tudi za srečanje prihodnji ponedeljek.
Zahtevajo 100-odstotno uskladitev
Obe sindikalni pogajalski skupini, v katerih so sicer izrazili zadovoljstvo, da so se pogajanja po premoru vendarle nadaljevala, sta na današnjem srečanju nastopili enotno, in sicer z zahtevo po 100-odstotni uskladitvi z inflacijo. Pri tem imajo v skupinah nekoliko različno stališče glede začetka usklajevanja plač z inflacijo, saj v eni želijo uskladitev že z januarjem, bi v drugi pristali na začetek marca. To stališče bodo po napovedi predsednika Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS) Branimirja Štruklja do srede uskladili.
"Delež uskladitve, ki ga vlada predlaga, je daleč od tistega, kar smo na sindikalni strani pričakovali," je poudaril vodja druge pogajalske skupine Jakob Počivavšek. Ob tem je omenil, da se bodo v prihodnjem letu uskladile pokojnine in socialni transferji, "nepravično in neustrezno bi bilo, če se ne bi uskladile tudi plače javnih uslužbencev". "Opozorili smo na to, da je sredstev, kot kaže, dovolj, ker so preložili uveljavitev davka na bilančno vsoto bank za eno leto, kar pomeni, da tako grozno v tej državi ne more biti," pa je pripomnil Štrukelj.
Po Počivavškovih besedah so se dogovorili, da se bodo v naslednjih dneh primarno ukvarjali z usklajevanjem vrednosti plačnih razredov za leto 2024, kar želijo zaključiti še v letošnjem letu, nato pa bodo nadaljevali pogovore o krovnem zakonu o plačah v javnem sektorju in odpravi nesorazmerij.
Potreben bo kompromis
V sindikatih imajo sicer različen pogled, kako naj bi odpravljali plačna nesorazmerja. V KSJS nasprotujejo pasovnim dvigom, kot po njihovih navedbah predvideva zadnji vladni predlog iz septembra. V pogajalski skupini, ki jo vodi Jakob Počivavšek, pa zahtevajo odpravo nesorazmerij v osnovnih plačah na način, da se uvrstitve delovnih mest v javnem sektorju povišajo za šest plačnih razredov glede na uvrstitve v dogovoru iz leta 2018 in še dodatno tam, kjer se je vlada k temu zavezala v pisnih dogovorih.
Po Štrukljevih besedah teh razlik ne skrivajo, saj so "posledica tudi realno, objektivno različnih položajev, v katerih so sindikati v eni ali drugi pogajalski skupini". Počivavšek meni, da je na potezi vladna stran, ki bo morala poskusiti oblikovati nov predlog "na način, ki bo sprejemljiv za obe strani".
Ta različna stališča sindikatov na vladni strani po Boštjančičevih besedah vidijo kot veliko oviro. "Prišli so s pričakovanjem, da bo vlada posegla vmes in našla neko kompromisno rešitev, to se mi zdi seveda precej zahtevno, vedno znova prelaganje na vladno stran, naj najde kompromis, celo takrat, ko se sindikati med sabo ne morejo dogovoriti. To je absolutno nesprejemljivo," meni. Kot je dejal, se na tak način ustvarja pritisk na vlado, da je ona tista, ki se ne pogaja in ne pripravi nasprotnih predlogov, "kar seveda odločno zanikam".
