Svetovni voditelji bi morali trenutno voditi samo eno vojno, in to je proti podnebni krizi, je v nagovoru udeležencem osrednjega plenarnega zasedanja voditeljev je na podnebni konferenci ZN sporočila slovenska predsednica Nataša Pirc Musar. Spomnila je na katastrofalne posledice podnebnih sprememb, ki jih je Slovenija občutila lansko in letošnje poletje - ne eni strani katastrofalne požare, na drugi pa poplave, ki so prizadele tretjino države.
Kot je dodala, so ekstremni in hitro spreminjajoči se vremenski vzorci povsod opozorilni klic, da se čas za blaženje izteka, in opozorilo, da je potrebno veliko bolj prožno prilagajanje za ohranitev nove normalnosti.
Za ohranitev globalnega segrevanja v okviru cilja 1,5 stopinje Celzija se moramo po besedah Pirc Musar najprej dogovoriti o postopnem opuščanju fosilnih goriv in subvencij za fosilna goriva. "Če se bo proizvodnja premoga povečevala do leta 2030 ter proizvodnja plina in nafte do leta 2050, nimamo nobene možnosti, da bi dosegli ta cilj," je poudarila.
Postopno opuščanje fosilnih goriv mora iti po njenem z roko v roki s potrojitvijo naših zmogljivosti obnovljive energije in podvojitvijo energijske učinkovitosti.
Pri razvoju prožnih in trajnostnih prilagoditvenih ukrepov pa moramo v največji možni meri prizadevati za rešitve, ki temeljijo na naravi. "Narava je naš največji zaveznik v boju proti podnebnim spremembam. Tega nikar ne pozabimo," je dodala.
V luči bližajoče obeležitve 75. obletnice splošne deklaracije človekovih pravic je predsednica opozorila, da nastaja nov sklop človekovih pravic, ki je "posledica podnebnih sprememb in našega nepremišljenega odnosa do narave". Med temi je omenila pravice do čistega in zdravega okolja, do vode in čistega zraka.
"Tu je še podnebna pravičnost, ki je in mora biti nujna obveza - s tem bi se strinjale številne države. Zeleni prehod mora vključevati najbolj ranljive med nami. Moja država je pripravljena prispevati," je poudarila in ob tem poleg prispevka Slovenije v višini 1,5 milijona evrov v sklad za odzivanje na izgube in škodo napovedala tudi zavezo, da bo država precej povečala prispevek tudi v zeleni podnebni sklad.
Predsednica je opozorila tudi na dejstvo, da je na svetu vse preveč oboroženih spopadov, ki predstavljajo "pogosto spregledano resno oviro" za doseg napredka pri omilitvi podnebne krize. "Te vojne so pogubne predvsem za prizadete ljudi, pa tudi za njihovo okolje in ekosisteme. V Gazi je danes uničujoča humanitarna in ekološka katastrofa, prav tako v Ukrajini. Enako velja za vse druge konflikte po svetu," je izpostavila in dodala, da vsak konflikt terja svoj davek ne le za civiliste, temveč tudi resno ogroža njihovo okolje.
V luči tega se je zavezala za to, da bi morali svetovni voditelji voditi samo eno vojno, ki je resnično smiselna. "To je vojna proti podnebni krizi, izgubi biotske raznovrstnosti in onesnaževanju okolja," je poudarila.
Ob tem je pozvala k ukrepanju in prenehanju prelaganja obveznosti na prihodnje generacije. "Je to pošteno? Je to odgovorno? Vsi poznamo odgovor," je sklenila.
