Zadeva je povezana z dramo okoli aretacije domnevnih ruskih vohunov. Spomnimo, Lindav in Bobnarjeva sta o zadevi pričala pred parlamentarno komisijo za nadzor obveščevalno varnostnih služb (Knovs), pri čemer predhodno od pristojnih institucij nista prejela odveze od molčečnosti. Premierja Roberta Goloba so obtožila političnih pritiskov in tudi tega, da je vplival na datum aretacije. S tem, ko sta na zaslišanju na sicer zaprti seji spregovorila o ozadju aretacije, torej primera, ki je označen s stopnjo tajnosti, naj bi storila kaznivo dejanje, poroča Reporter.
Po informacijah Reporterja naj bi policija zoper Lindava, ki je še vedno v službi na policiji, obenem izvajala ustrezne notranje varnostne postopke. Tako Lindavu kot Bobnarjevi grozi, da bosta izgubila dostop do tajnih podatkov, s tem pa Lindav ne bi več mogel delati na policiji, Bobnarjeva pa se po izteku funkcije svetovalke predsednice republike Nataše Pirc Musar tja ne bi mogla vrniti. Pri Reporterju dodajajo, da bi lahko Bobnarjevo doletela tudi kazenska ovadba zaradi domnevnega krivega pričanja. Na seji Knovsa je po njihovih navedbah vso krivdo za informacije zvalila na Lindava, dejansko pa je bila kot ministrica večkrat seznanjena z uradnimi poročili v zvezi s primerom domnevnih ruskih vohunov, česar pa komisiji ni povedala.
Ozadje aretacije domnevnih vohunov
Direktor Slovenske obveščevalno varnostne agencije (Sova) Joško Kadivnik je sicer Knovsu 9. novembra predstavil več operativno-taktičnih razlogov za določitev možnih datumov izvedbe aktivnosti, od katerih nekateri temeljijo tudi na odredbah za uporabo posebnih oblik pridobivanja podatkov. Te oblike pridobivanja podatkov se uporabljajo, ko je utemeljeno pričakovati, da se bo pridobilo pomembne dodatne podatke, so njegova pojasnila takrat povzeli v vladnem uradu za komuniciranje (Ukom).
Po informacijah STA je sodišče odredbo za hišno preiskavo, ki ji je nato sledila aretacija, izdalo za 17-dnevno obdobje, Sova pa naj bi predlagala izvedbo aktivnosti šele 5. decembra iz več razlogov, tudi zaradi možnosti povračilnih ukrepov Rusije. Dan pred tem, 4. decembra, je namreč v Sloveniji potekal 2. krog lokalnih volitev. Po neuradnih informacijah STA je bil datum preiskave tudi usklajen z vsemi organi, ki so sodelovali pri njej, torej tudi s tožilstvom in policijo.
Opozorila, da se želijo "zlonamerni akterji" vmešavati v volilne procese, se sicer že leta vrstijo v EU, zapisali so jih tudi v eno od resolucij Evropskega parlamenta z marca lani. Tako naj bi bili povračilni ukrepi ob aretaciji in ustavitvi dejavnosti vohunov, ki bi lahko sicer segala tudi v druge države, ocenjeni kot verjetni. Ruski hekerji so se denimo že vpletali v volitve v več državah, med njimi v predsedniške volitve v ZDA leta 2016, med drugim z lažnimi novicami in dezinformacijami.
Sova je takrat dodala, da so takoj po prijetju ruskih vohunov 5. decembra 2022 o vseh podrobnih ugotovitvah v zadevi in možnih posledičnih tveganjih pisno obvestili zakonsko določene prejemnike informacij agencije, med njimi predsednika vlade, Knovs in tudi tedanjo notranjo ministrico. Premier naj bi bil o aretaciji vohunov torej obveščen šele neposredno po njej, hkrati s Knovsom.
