Spomnimo, poslanci v državnem zboru so prejšnji teden najprej »pomotoma« in povsem nepričakovano sprejeli amandma opozicijskih SDS in NSi o 100-odstotni uskladitvi socialnih transferjev z inflacijo. Poslanci Gibanja Svoboda so nato zagnali alarm, češ da glasovalne naprave niso delovale pravilno, saj da so bili sami odločno proti, tako pa so po lastnih besedah tudi glasovali. Zaradi dvoma o pravilnosti glasovanja so ga nato čez dva dni ponovili, kjer pa ga je koalicija ob obstrukciji opozicijskih poslancev v še enem presenečenju iz hrama demokracije soglasno sprejela. Strokovne službe so medtem proučevale, kaj, če sploh kaj, je bilo narobe s tehnologijo, če pri preostalih glasovanjih niso zaznali nobenih napak.
Poslanec Svobode Aleksander Prosen Kralj je spomnil na domnevno podoben primer napake: »Ne vem točno, ali je bilo na Danskem, Nizozemskem ali Norveškem. Kozmični dež je dokazano povzročil sistemsko napako v glasovanju, ko so vzporedno glasovali digitalno in fizično.«
Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je sicer prejšnji teden navedla, da so bile zaznane »določene nepravilnosti«. Tehnična napaka naj bi bila v tem, da je strojna oprema (hardware) rezultat glasovanja točno zabeležila, programska oprema (software), »kar se prikaže na ekranu«, kot je dejala predsednica DZ, pa tega ni zabeležila oziroma je rezultat glasovanja napačno zabeležila. Generalna sekretarka državnega zbora Uršula Zore Tavčar pa je potrdila, da se trenutno izvaja neke vrste »forenzična preiskava« glasovanja, saj je možno, da je prišlo do odstopanj. A končnih odgovorov še niso imeli.
Vstavljanje in umikanje kartic
Več o incidentu bi moralo osvetliti težko pričakovano poročilo informacijskega sektorja DZ in zunanjega izvajalca o delovanju glasovalnih naprav. Analize kažejo, da je bilo med konkretnim glasovanjem zabeleženih več sprememb statusa identifikacijskih kartic posameznih poslancev, kar je najverjetneje povzročilo motnje v delovanju glasovalnega sistema. Kot je zaenkrat znano, je strojna in programska oprema glasovalne aktivnosti ob konkretnem glasovanju sicer zabeležila, a niso bile pravočasno, do izteka časovnega okvira glasovanja, obdelane in posredovane v jedrni del konferenčnega glasovalnega sistema. Zato je bil na ekranih v veliki dvorani državnega zbora javno objavljen vmesni, ne pa tudi končni rezultat glasovanja. Kot so danes sporočili iz DZ, je bilo ugotovljeno tudi, da člani poslanske skupine Svobode (11 poslank in poslancev) in poslanske skupine SD (3 poslanke in poslanci), katerih glasovanja niso bila zabeležena v objavljenem rezultatu, med glasovanjem niso vstavljali in/ali umikali identifikacijskih kartic. Po neuradnih informacijah STA so za motnje v delovanju glasovalnega sistema poskrbeli člani poslanske skupine Levica. Sistem naj bi zabeležil kar 22 sprememb statusa identifikacijskih kartic poslancev. Da je kartico izvlekla iz glasovalne naprave je na seji preteklo sredo, ko je prišlo do zapleta, priznala poslanka Levice Nataša Sukič. »In tudi nisem bila edina, kar sem videla na lastne oči, tako da je seštevek pravi,« je ob tem zatrdila po poročanju STA. Po posvetu vodij poslanskih skupin pred ponovljenim glasovanjem je vodja poslanske skupine Levica Matej Tašner Vatovec sicer potrdil, da so poslanci Levice z izjemo Mihe Kordiša, ki je dopolnilo podprl, ob glasovanju izvlekli kartice iz glasovalne naprave.
Zaprosili so za dodatne informacije
Skratka, glede na analizo informacijskega sektorja DZ naj bi bilo prišlo do neskladja med javno objavljenimi in končnimi rezultati konkretnega glasovanja, zato javno objavljeni podatki glasovanja 22. novembra niso odražali prave volje poslank in poslancev. Strokovne službe DZ so za dodatne informacije že zaprosile tudi zastopnika proizvajalca strojne in programske opreme, prošnjo za povratno informacijo o uporabi te opreme v posameznih evropskih parlamentih pa so naslovile na Evropski center za parlamentarne raziskave in dokumentacijo. Strokovne službe so v izogib podobnim zapletom v prihodnosti predlagale tudi nekaj ukrepov, vključno s podaljšanjem časa od obvestila o zaključku glasovanja do objave rezultatov glasovanja.
Služba za odnose z javnostmi DZ je ob tem navedla, da je pravno podlago za ponovno glasovanje o amandmaju predstavljal dogovor o vodenju sej, ki je bil v državnem zboru sprejet leta 2004 in je že sestavni del parlamentarne prakse, da se v primeru, kadar glasovalna naprava ne deluje, glasovanje ponovi.
