Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je na podlagi zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije konec prejšnjega tedna v javno obravnavo posredovalo predlog uredbe, ki določa enkratno nadomestilo občinam za spodbujanje priključevanja vetrnih proizvodnih naprav. Občina, v kateri je oziroma bo postavljena nova vetrna proizvodna naprava, bi bila upravičena do namestila 200 tisoč evrov na en megavat (MW) inštalirane moči proizvodne naprave. Nadomestila bi se podeljevala za večje vetrne proizvodne naprave z močjo najmanj en megavat. Enkratno nadomestilo bi se občini izplačalo po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja. Pred izplačilom pa bi morala biti proizvodna naprava zgrajena in priključena na elektroenergetsko omrežje. V skladu s predlogom uredbe, na katero lahko zainteresirana javnost poda pripombe do 23. decembra, bi občina nadomestilo porabila »za investicije in ukrepe za izboljšanje življenjskih pogojev in kakovosti življenja lokalnega prebivalstva, ki spada v vplivno območje vetrnih proizvodnih naprav«.
Zastopali bodo voljo občanov
»Vsekakor je 200 tisoč evrov na megavat mamljiva ponudba, vendar se je treba odločiti, ali je bolj pomembno okolje ali enkratni znesek, ki bi ga občina dobila kot nadomestilo za uporabo prostora za vetrne elektrarne in s katerim bi resda lahko izpeljala nekatere projekte, ki so že dolgo časa na čakanju. Toda po drugi strani se bodo ti projekti prej ali slej tako ali drugače izpeljali tudi s kakšnim drugim denarjem,« komentira Alenka Štrucl Dovgan, županja divaške občine, kjer pri Dolenji vasi stoji prva vetrnica v državi, ki ima moč 2,3 MW. V pripravi je še državni prostorski načrt za polje še 11 vetrnih elektrarn z močjo do šest MW, apetiti investitorjev na širšem senožeškem območju pa so še večji.
Štrucl Dovganova dodaja, da kot občina na podlagi večinske volje prebivalcev ostajajo pri stališču, da vetrnih elektrarn v svojem okolju ne želijo oziroma vsaj ne v tako velikem številu, kot se jih načrtuje. »In to stališče bomo zastopali ne glede na denar, ki nam bi ga država ponudila. Vsekakor pa bomo opravili še eno širšo razpravo tudi v okviru krajevne skupnosti, da bodo ljudje lahko še enkrat povedali svoje. Kot občina moramo zastopati interese in voljo večine krajanov, saj smo zaradi njih na občini,« je odločna.Divaška občina sicer kot alternativo vetrnicam načrtuje postavitev sončnih elektrarn ob avtocesti in tudi v kamnolomu Laže.
Podobno pravi sežanski župan Andrej Sila: »Ne glede na predlog uredbe o enkratnem nadomestilu za občino za spodbujanje uvajanja vetrnih proizvodnih naprav bo Občina Sežana tudi v prihodnje sledila večinski volji ljudi, ki živijo na tem območju.«
Dve vetrni elektrarni že stojita tudi v postojnski občini, obe z močjo manj kot en MW, v skladu z veljavnim občinskim prostorskim načrtom je tukaj mogoča umestitev še ene večje, po spremembi OPN pa potencialno še ene. Župan Igor Marentič ob tem poudarja, da je pri umeščanju vetrnic v prostor ključno upoštevanje vseh zahtev v postopku. »Če se na koncu izplača nadomestilo, tudi prav, ne sme pa biti nadomestilo tisto, ki bi pretehtalo.«
»To je zrelo za prijavo na KPK«
Do predlagane uredbe je kritičen Vojko Bernard, predsednik mednarodnega društva za varstvo okolja in narave Alpe Adria Green. »Na ta način hočejo predvsem vplivati na župane, da bi dali pozitivno mnenje za vetrnice. Občine so, tudi v aktualnem primeru Pohorja, nastopile proti, da bi zaščitile domačine, zdaj pa hočejo dati županom neke vrste 'podkupnino', da bi pač odobrili projekte. To je za nas zrelo za prijavo na Komisijo za preprečevanje korupcije,« meni Bernard. V AAG vetrnicam kot takim sicer ne nasprotujejo, vendar bi morale biti umeščene najmanj dva kilometra stran od najbližjega stanovanjskega objekta, predvsem zaradi vplivov infra hrupa in še drugih vplivov na okolje.
Nekoliko drugačen pogled pa imajo v društvu za sonaraven razvoj Focus. Po mnenju strokovne sodelavke društva Barbare Kvac velik odpor proti vetrnicam pri nas temelji na slabo vodenih projektih, zato bi po njenem uredba lahko pozitivno prispevala k pospeševanju rabe vetrne energije na področjih, kjer je to možno ob upoštevanju vseh predpisov in ciljev. Nadomestilo je po njenem neke vrste odgovor na odpor lokalnega prebivalstva, češ da taki projekti nimajo pozitivnih učinkov na lokalno prebivalstvo.
»Vetrna energija bo tudi pri nas pomemben del v mešanici energetskih virov pri prehodu na obnovljive vire energije. Ta potencial moramo uporabiti, seveda ob upoštevanju vseh drugih predpisov, tudi s področja varstva narave in ohranjanja biodiverzitete,« pravi in doda, da nadomestilo neposredno ne vpliva na postopek, saj bi se izplačalo po izdanem pravnomočnem gradbenem dovoljenju, program porabe pa bi morala občina po njenem pripraviti v sodelovanju z lokalno skupnostjo.
***null***
