Vladni predlog novele zakona o osnovni šoli, ki prinaša novosti na področju nacionalnega preverjanja znanja, razširjenega programa, pravic učencev pri šolanju na domu, obveznih tujih jezikov in izobraževanja učencev s posebnimi potrebami, zdaj roma v roke državnega zbora. Pomembnejše spremembe zakona o osnovni šoli je po današnji seji vlade na novinarski konferenci predstavil minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda. Po njegovih besedah predlog umešča nacionalno preverjanje znanja tudi za učence tretjega razreda. Hkrati pa se dosežki nacionalnega preverjanja v devetem razredu upoštevajo kot eno izmed meril za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa v programih srednješolskega izobraževanja. Podrobnosti bodo navedene v zakonih za srednje šole. Tu se bo po ministrovih besedah verjetno spet treba pogovarjati z ravnatelji srednjih šol in drugimi strokovnjaki in postaviti mejo, v kolikšni meri se upošteva uspeh v osnovni šoli in v kolikšni meri dosežek nacionalnega preverjanja znanja v devetem razredu. Bo pa to določeno z zakonom in ne bo odvisno od posamezne srednje šole. To pomeni, da bodo tisti, ki se bodo s 1. septembrom 2024 vpisali v deveti razred, vedeli, da bodo morali opravljati nacionalni preizkus znanja v devetem razredu.
Neobvezni izbirni predmeti
Predlog novele nadalje prenavlja koncept razširjenega programa osnovne šole. Opredeljuje, da se doslej veljavni elementi razširjenega programa, ki so podaljšano bivanje, dopolnilni in dodatni pouk, individualna in skupinska učna pomoč ter neobvezni izbirni predmeti, preoblikujejo z izvajanjem vsebin s področij gibanja, zdravja, kulturne in državljanske vzgoje, pa tudi z vsebinami s področja učenja. Učenci se v ta program vključujejo prostovoljno.
V praksi to pomeni, da se neobvezni izbirni predmeti, ko bodo postali del vsebin razširjenega programa, po novem ne bi ocenjevali. Šola bi ob uveljavitvi novele ta program lahko izvajala pred poukom, med njim in po njem. Šola je sicer dolžna ponuditi omenjene vsebine učencem prvega razreda pred in po koncu obveznega pouka. V tem smislu se otrokom pred in po koncu obveznega programa zagotovi varstvo s strukturiranimi dejavnostmi.
Tuj jezik v prvi razred
Predlog prav tako uvaja obvezni prvi tuji jezik v 1. razred osnovne šole. To bo bodisi angleščina bodisi nemščina. Kot je pojasnil Felda, so učenje tujega jezika v 1. razredu že preizkusili na nekaterih osnovnih šolah, pri čemer se je rešitev izkazala za ustrezno. K uram tujega jezika se je po njegovih besedah vpisala večina učencev. Tako je bilo v pouk prvega tujega jezika že v šolskem letu 2016/2017 vključenih kar 92,73 odstotka prvošolčkov, delež pa se je z leti le še povečeval. V tem šolskem letu pouk tujega jezika kot neobvezni izbirni predmet obiskuje 19.384 učencev, je navedel minister.
Novela pa v nasprotju s pričakovanji ne predvideva obveznega drugega tujega jezika. Po navedbah Felde za to rešitev ni bilo dovolj soglasja, zato je potreben dodaten premislek. "Zagotovo bo to prej ali slej v zakonu, je pa tu potreben premislek o spremembah predmetnika," je poudaril.
Šolanje na domu
Predlagane spremembe na področju izobraževanja na domu pa bodo zagotovile enakovreden izobrazbeni standard z učenci, ki se izobražujejo v šoli. To pomeni, da bodo morali učenci, ki se izobražujejo na domu, po novem opravljati izpite iz vseh predmetov posameznega razreda. S se pravila glede šolanja na domu zaostrujejo. Učenci, ki se izobražujejo na domu, so namreč ob koncu leta opravili le izpite iz nekaterih predmetov. V primeru, če bo učenec, ki se šola na domu, pri ocenjevanju znanja neuspešen, se mu lahko pravica do izobraževanja na domu omeji. Novela namreč uvaja možnost prekinitve izobraževanja na domu med šolskim letom in vključitev učenca v izobraževanje na šoli. Hkrati bodo morali starši po sprejetju novele izobraževanje na domu napovedati do 16. avgusta. Doslej je veljalo, da so lahko to storili do konca avgusta.
Učenci s posebnimi potrebami
Pri izobraževanju učencev s posebnimi potrebami predlog uvaja pouk slovenskega znakovnega jezika in jezika gluhoslepih. Omogoča tudi organizacijo počitniškega varstva za otroke s posebnimi potrebami in s tem rešuje problematiko težavnejšega vključevanja otrok s posebnimi potrebami v ostale organizirane oblike varstva. Na novo se ureja možnost za podaljšanje statusa za tri leta za učence, ki obiskujejo program osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom. Predlog pa tudi podrobneje ureja problematiko izobraževanja na domu za učence s posebnimi potrebami, ki je bila do zdaj urejena le s pravilniki. Ureja se namreč možnost bolj prilagodljivih oblik izobraževanja.
