Pozvale so k bolj transparentnemu oblikovanju politik na tem področju, upoštevanju potreb prebivalstva in večjemu sodelovanju strokovne javnosti.
Z današnjo novinarsko konferenco Mreže nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo (Mreža NVO-VID) so člani mreže javno pozvali vlado in ministrstvo za digitalno preobrazbo k boljšim in ustreznejšim ukrepom na področju digitalne vključenosti prebivalstva.
Za izboljšanje ukrepov na področju digitalne vključenosti prebivalstva je potrebno bolj transparentno oblikovanje politik na tem področju, boljša medresorska usklajenost ciljev med vladnimi resorji, večje in bolj demokratično sodelovanje strokovne javnosti pri pripravi politik in ukrepov na tem področju ter upoštevanje potreb prebivalstva, kateremu so namenjeni ti ukrepi, je pojasnil Simon Delakorda z Inštituta za elektronsko participacijo.
Člani mreže so obenem pozvali ministrstvo za digitalno preobrazbo, da pred odločitvijo o nadaljnjih investicijah javnih sredstev v ponavljanje obstoječih ukrepov na področju digitalne vključenosti, izvede neodvisno zunanjo evalvacijo doseženih ciljev in učinkov javnih naročil in javnih razpisov.
Mateja Strašek iz Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) je opozorila, da je trenutno v Sloveniji sicer veliko izobraževanj s področja digitalnih kompetenc za starejše, ki pa niso vedno osredotočeni na njihove potrebe. "Starejši si želijo novih znanj, ampak na njim prijazen način," je poudarila.
Vodja sektorja za dostopnost pri Beletrini Maša Malovrh je izpostavila, da je digitalna dostopnost v Sloveniji še precej deficitarno področje. Ob tem je spomnila, da zakona o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij ter o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide vključujeta potrebo po izvajanju sodobnih digitalnih vsebin.
Matija Šuklje iz Društva uporabnikov Linuxa Slovenije je izpostavil pomembnost odprtih formatov in standardov z vidika interoperabilnosti in razpoložljivosti podatkov in dokumentov. V praksi to pomeni, da lahko posameznik z državo komunicira s katerimkoli želenim programom, dokler ta podpira odprt format, ki je predpisan za komunikacijo. "Skratka, da ni vsiljen monopol določenega ponudnika računalniške storitve na vse državljane," je pojasnil.
Spodbujanje uporabe odprtokodnih računalniških programov v načrtu za digitalno desetletje pogrešajo tudi v društvu Duh časa. Gre za programe, ki po besedah Matjaža Ugovška delujejo tudi na starejših računalnikih, posledično pa se zmanjšuje potreba po kupovanju nove računalniške opreme.
Po mnenju društva v načrtu, ki ga je pripravilo ministrstvo za digitalni prehod, na splošno manjkajo ukrepi s področja trajnostnih in energetsko učinkovitih digitalnih storitev, naslavljanja verig emisij v IKT-sektorju, minimiziranja podatkovnega skladiščenja, zmanjševanje ogljičnega odtisa digitalnega gospodarstva in zagotavljanja pravice do obnavljanja in servisiranja digitalnih naprav, je naštel Ugovšek.
V nevladnih organizacijah so ugotovili, da vladni sektor nima zadostne podpre pri digitalizaciji, zato so vzpostavili projekt Na prostem. Kot je pojasnil Kristijan Tkalec iz društva Rampa, se v okviru projekta usposablja in pomaga nevladnim organizacijam pri uporabi odprtokodnih storitev.
Jože Gornik iz zavoda Nefiks pa je predstavil projekt razdeljevanja računalniške opreme ljudem na območjih, ki so jih poleti prizadele poplave. Razdelili so 40 monitorjev, 40 namiznih računalnikov, 22 prenosnih računalnikov in nekaj druge multimedijske opreme. Največji izziv pri tem je bil po mnenju Gornika dejstvo, da niso mogli ugoditi vsem.
