"Vlada je s predlogom interventnega zakona priznala, da so razmere v slovenskem javnem zdravstvu kritične. Iz samega predloga zakona namreč jasno izhaja, da so razmere v javnem zdravstvu enako kritične, kot če bi bila epidemija, poplava ali neka druga naravna nesreča. Če so razmere v zdravstvu izredne, potem je potrebno tudi plače v zdravstvu reševati izredno," poudarjajo v sindikatu.
"To je predlog zakona, ki je šel mimo vseh socialnih dialogov in mimo mnenja stroke," je v današnji izjavi za medije dejal predsednik Fidesa Damjan Polh in dodal, da jim politika narekuje bremena mimo njihovih mnenj. Ta zakon je po njegovih besedah žalitev za zdravstvo, ki je v epidemiji covida-19 stopilo skupaj in pomagalo ublažiti njene posledice. Pristojno ministrstvo so na nekatere stvari tudi opozarjali in jim ponujali rešitve ter dialog, a do tega ni prišlo, je dejal. V Fidesu so spomnili, da so z vlado v preteklosti podpisali dva stavkovna sporazuma z namenom obrniti negativni trend v javnem zdravstvu in preprečiti takšno katastrofo. "Zavlačevanje z njuno realizacijo in kršitev dogovorjenih časovnic sta pokazala svoje. Odhajanje strokovnih kadrov iz javnega zdravstva se nadaljuje in je zdaj dobilo dimenzije izrednih razmer," so opozorili.
"V Fidesu smo bili več kot kooperativni, dali smo jim čas, sami so si postavili svoje roke, niti enega roka niso izpolnili," je dejal član sindikata Milenko Stanković. Bliža se čas, ko bo treba "položiti račune" in urediti delovne pogoje in primerno plačilo, je dodal. Od leta 2018, ko je zaživel trenutni plačni sistem, je inflacija narasla za 40 odstotkov, vlada pa je plače v zdravstvu blažila z minimalnimi dvigi. "V Fidesu imamo tega počasi dovolj in mislim, da je po novem letu čas za ostre ukrepe," je dodal.
Kritični člen zakona
Vlada je v petek na dopisni seji po nujnem postopku v nadaljnjo obravnavo v DZ poslala predlog zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva. Zakon bo pripomogel k večji dostopnosti in učinkovitosti zdravstvenega sistema, je prepričana vlada.
Kot so sporočili že v nedeljo, so kritični do člena zakona, ki predvideva ukrepe glede izvajanja zdravstvene dejavnosti v posebnih pogojih, ki so posledica naravne ali druge nesreče ali podobnega dogodka, na primer nenadnega pomanjkanja zdravstvenih delavcev ali povečanega obsega dela. Med začasnimi ukrepi je predvidena možnost začasne premestitve zdravstvenega delavca, prepoved ali omejitev soglasja za delo pri drugem izvajalcu ter prepoved ali omejitev izrabe letnega dopusta ali stavke.
V kolikor držijo v javnosti dostopni deli zakona, iz katerih po mnenju Fidesa izhaja, da namerava država reševati zdravstvo s prisilnim delom zdravnikov in ostalih zaposlenih v zdravstvu, bo sledil zdravniški upor, so opozorili v nedeljo. "Konflikt je eskaliral že s samim predlogom zakona. Fides bo pri stopnjevanju sindikalnih aktivnosti sledil ogorčenju in jezi, ki ju je predlog zakona sprožil med zdravniki," je danes napovedal sindikat.
Zahtevajo umik spornih točk
"Politiko naprošamo in pozivamo, da se ta zakon spremeni in skladno z mnenjem zdravniških društev in tudi sindikata pripravi tako, da bo sprejemljiv tudi za nas, za zdravstvene delavce, ki v tem procesu delamo," je dejal član Fidesa Silvan Saksida. Napovedal je, da se bo v kratkem sestal glavni odbor Fidesa, ki mu bodo predložene možnosti tega protesta, neka oblika slednjega namreč "v kratkem bo".
Fides ne zahteva umika celotnega zakona, le umik vseh spornih točk, za katere bi radi podali svoje mnenje in poiskali druge, boljše rešitve, je izpostavil Polh. "S pametnim dialogom in iskanjem racionalnih rešitev, bi lahko prišli do zaključka brez konflikta," je dejal. Čas za to je po njegovih besedah do konca leta, ob tem pa v izogib konfliktom zahtevajo še sklenitev omenjenih sporazumov in njihovo oblikovanje v anekse h kolektivni pogodbi.
Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupnik se je že odzvala. Pojasnila je, da ne gre za sistemski ukrep, ampak za možnost, ki bi jo uporabili ob izrednih dogodkih. "Odzivov je veliko in očitno je, da se člen lahko interpretira na več načinov, da je mogoče zapisan dvoumno. Torej nam je jasno, da bomo morali člen spremeniti, da ne bo dvoumen. To je treba ustrezno nasloviti in tudi bomo ustrezno naslovili v nadaljnjem zakonodajnem postopku," je glede spornega 45. člena zagotovila ministrica.
Zdravniška zbornica za več varovalk
Sporni 45. člen interventnega zakona v zdravstvu, ki v primeru izrednih razmer med drugim predvideva možnost premeščanja zdravstvenih delavcev brez soglasja, bi po besedah predsednice zdravniške zbornice Bojane Beović potreboval več varovalk, da bi se res uporabljal le v izrednih razmerah, in ne ob siceršnjih slabih razmerah v slovenskem zdravstvu.
Beović meni, da bi potrebovali zakonodajo, ki bi omogočala organizacijo zdravstva v izrednih razmerah, a ne v interventnem zakonu, ampak v zakonu, ki bi veljal daljši čas. "Razmere v slovenskem zdravstvu glede čakalnih dob, glede dostopnosti zlasti primarnih zdravnikov niso dobre in nas skrbi, da bi se tak člen uporabljal v teh razmerah, za katere pa smo najmanj krivi zdravstveni delavci," je opozorila v izjavi za medije.
Dodala je, da gre za organizacijo zdravstva, ki že desetletja ni bila urejena. "Na to ves čas opozarjamo in se nam zdi popolnoma nesorazmerno, da bi zdaj morali biti mi predmet nasilnega prerazporejanja, prepovedi dopustov, stavk," je naštela. V zbornici menijo, da bi potrebovali zagotovila oziroma tako napisan zakon, da bi bilo jasno, da se člen lahko uporablja res v izrednih razmerah, "ki pa takrat veljajo za vse državljane, ne samo za eno poklicno skupino".
V zbornici menijo, da je nesorazmeren tudi člen interventnega zakona, ki onemogoča statusno preoblikovanje koncesionarja iz samostojnega podjetnika v gospodarsko družbo. Beović je povedala, da bi bilo treba zagotovili, da bi ob preoblikovanju tudi d.o.o. opravljal zdravniško službo oziroma bi moral biti izvajalec zdravnik. "Sama delovnopravna oblika ni pomembna. Če ni pomembna za druge poklice, ne vem, zakaj ni morala biti za zdravnike," je prepričana.
Predlog zakona določa tudi, da se morajo v zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva vključevati vsi zdravniki v javni zdravstveni mreži, vključno s koncesionarji. Po besedah Beović je sorazmerno, če dežurajo zaposleni v zdravstvenem domu, da dežurajo tudi drugi, ki opravljajo primarno službo na istem območju. Med drugim zakon določa tudi nagrajevanje na primarni ravni. Beović je opozorila, da doslej bistvenega vpliva nagrajevanja ni, zato bo treba vzporedno urediti razmere in pogoje za delo, kamor spadajo tudi plače, administracija in obremenjenost ambulant z drugim delom, kot je strokovno delo.
Po njenih besedah bo k izboljšanju zdravstvenega sistema težko pripomogel tudi v zakonu predvideni izredni razpis zdravniških specializacij, saj imajo že na rednih razpisih nezasedena mesta. "Tako da si ne predstavljam, da bi obsežnejši razpis ali pa še tretji razpis na leto razmere kaj izboljšal. Treba je pač navdušiti zdravnike za delo v takem okolju, deloma z nagrajevanjem, deloma pa s pogoji dela," je prepričana. O pomanjkanju usklajevanja interventnega zakona z vsemi deležniki pa je Beović dejala, da radi vidijo, da se o stvareh pogovorijo in dajo pripombe, ter dodala, da je sicer ministrstvo za zdravje v trenutni sestavi zelo dostopno za take pripombe.
