Branko Grims, dolgoletni poslanec in vidni član SDS, svoje apartmajske vile na Bledu ne bi smel oddajati v najem. To je razvidno iz pojasnil Občine Bled, ki smo jih prejeli po razkritju, da je Grims že slabo desetletje lastnik trinadstropne vile v naselju Zasip, ki jo oddaja turistom. Kot so poudarili na občini, se lahko po predpisih na Bledu oddaja največ do polovice površine objektov, ki so registrirani kot stanovanjski. Mednje sodi tudi Grimsova vila na Bledu. Kljub temu poslanec SDS turistom oddaja kar celotno vilo, v kateri je sedem apartmajev. Grimsa bodo tako že v kratkem obiskali inšpektorji. »Prijava pristojni inšpekciji je podana,« so Grimsov primer komentirali na Občini Bled. Inšpektorji bi lahko Grimsu prepovedali oddajanje objekta, ki mu mesečno prinaša več tisoč evrov prihodkov.
Toda Grims očitno ne bo imel težav le z občino. Pod drobnogled bi ga lahko vzela tudi finančna uprava (Furs), ki bi mu lahko odmerila plačilo dodatnih davkov. Pod vprašajem je tudi njegov položaj poslanca, ki ga ima sicer že 19 let. Ti se namreč po zakonu ne smejo ukvarjati s dodatno pridobitno dejavnostjo, kot si jo je na Bledu omislil Grims. Sankcija je samodejno prenehanje poslanskega mandata.
Z oddajanjem vile odplačuje kredit
Že konec prejšnjega meseca smo poročali, da je Grims vilo v naselju Zasip, dva kilometra oddaljenem od Blejskega jezera, kupil na javni dražbi leta 2014 in zanjo odštel 238.000 evrov. V celoti jo je prenovil in preuredil v apartmajski objekt. Nato jo je začel oddajati v turistične namene. Pod imenom Family Villa Bled jo oglašuje prek več spletnih platform za oddajanje. Na portalu Booking.com je apartma med poletno sezono mogoče najeti za okoli 600 evrov na noč. Z denarjem, ki ga dobi od gostov, zelo verjetno odplačuje pomemben del najetih posojil. Do zdaj je že vrnil 100 tisoč evrov, ki jih je porabil za obnovo. Do leta 2037 pa mora vrniti še 220.000 evrov, s katerimi je financiral nakup objekta. Njegov mesečni obrok po naših izračunih znaša okoli 1700 evrov.
To je verjetno tudi razlog, zakaj Grims oddaja celoten objekt na Bledu in poskuša z oddajanjem zaslužiti čim več denarja. Kot je razvidno iz oglasov, lahko gostje najamejo hišo, ki obsega 350 kvadratnih metrov površin. V njej je sedem spalnic, tri kopalnice, kuhinja, jedilnica in terasa s pogledom na gore. »Lastnik ne živi v objektu,« je še mogoče prebrati. Tudi Grims je javno dejal, da se bodo v družinsko hišo, »namenjeno trem otrokom in nama s soprogo«, preselili ob ustreznem času.
Dovoljeno oddajanje največ polovice objekta
Toda Grims je s tem dejansko potrdil, da krši predpise Občine Bled. Tam sta namreč po občinskem prostorskem načrtu v stanovanjskih objektih kot gostinsko-nastanitveni dejavnosti pogojno dopustni sobodajalstvo in oddajanje apartmajev. A pod enim pogojem – da »je skupna površina ene ali dveh stanovanjskih enot vsaj 50 odstotkov uporabne površine objekta, preostala uporabna površina objekta pa je lahko namenjena oddajanju sob ali apartmajev«, je razvidno iz predpisa. Prevedeno: Grims bi lahko oddajal največ do polovice vile, preostalo pa bi moral uporabljati sam kot lastnik. A kot smo že omenili, ni tako.
Poleg tega Grims nima ne podjetja ne statusa samostojnega podjetnika ali najemodajalca, ki bi mu omogočil, da sam trži vilo na Bledu. Ker je dobro vedel, da mu to po zakonu o poslancih ni dovoljeno, je našel obvod.
Furs: Lastnik nepremičnine je prejemnik dohodka
Vilo na Bledu tako oddaja njegova soproga, ki ima od marca 2017 odprt status samostojne podjetnice, zaposlena pa je na območni enoti državne uprave za zaščito in reševanje v Kranju.
Da ona trži vilo, so nam potrdili na Fursu. To je razvidno tudi iz registra nastanitvenih obratov pri Ajpesu, v katerega se je uradno prijavila februarja 2018. Koliko prihodkov ustvarja pri tem, ni mogoče preveriti, saj ima status normiranega samostojnega podjetnika, pri katerem lahko letno ustvari največ 50.000 evrov prihodkov in ji ni treba oddajati bilanc.
Na Fursu konkretnih primerov zaradi varovanja davčne tajnosti ne morejo komentirati. Iz splošnih pojasnil pa je mogoče razbrati, da zakonca Grims kršita davčno zakonodajo. »Ne glede na to, da je bilo premoženje, ki se oddaja v najem, pridobljeno v času trajanja zakonske zveze, se šteje, da je prejemnik dohodka iz tega naslova mož, ki je kot lastnik vseh nepremičnin zaveden v zemljiški knjigi. To pomeni, da celoten dohodek iz oddajanja premoženja v najem dosega mož in bo ta dohodek obdavčen pri njem,« je navedeno.
Da bi se dohodek iz oddajanja stanovanj (premoženja) v najem štel za ženin dohodek, bi moral mož opraviti neomejen in nepreklicen prenos stanovanj, ki so vir dohodka, na ženo. To bi lahko naredila s pogodbo o razdelitvi premoženja, darilno pogodbo, kupoprodajno pogodbo … Toda iz zemljiške knjige je razvidno, da je Grims po devetih letih še vedno lastnik vile na Bledu. Z ženo pa vsaj do zdaj ni sklenil nobene prej omenjene pogodbe.
Zakonca Grims pri davkih »privarčevala« tisoče evrov
Iz pojasnil Fursa tako izhaja, da bi moral vse prihodke, ki jih je z oddajanjem vile na Bledu turistom ustvarjal v zadnjih najmanj petih letih, v resnici prijaviti Branko Grims, in ne njegova žena. Temu primerno bi bili višji tudi plačani davki. Dohodki iz oddajanja premoženja v najem se običajno ne vštevajo v letno davčno osnovo za odmero dohodnine na letni ravni. Nanje je treba plačati davek, ki predstavlja 27,5 odstotka najemnine. Njegova žena, ki ima odprt popoldanski s. p. in se je odločila za normirano obdavčitev, je medtem plačevala le dohodnino v višini štirih odstotkov prihodkov. Poleg tega pa še socialne prispevke, ki trenutno znašajo okoli 80 evrov mesečno.
Za primerjavo: če bi Grims z oddajanjem vile na Bledu na mesec ustvaril 4000 evrov prihodkov, bi moral sam državi plačati več kot tisoč evrov davka. Če to počne njegova žena, pa ima s tem manj kot 300 evrov stroškov.
Na vprašanje, ali bodo preverili, ali je družina Grims ustrezno plačevala davke pri oddajanju vile na Bledu, na Fursu zaradi varovanja osebnih podatkov ne morejo odgovoriti. Poslanec SDS je sicer v zadnjih tednih večkrat zavrnil očitke o nepravilnostih. »Vsi davki in vse davščine ter druge dajatve so poravnane skladno s predpisi. Tako do države kot do Občine Bled. In tako bo tudi v bodoče,« je dejal.
»Poslanec se ne sme ukvarjati s turistično dejavnostjo«
Če bi mu dokazali, da je on tisti, ki bi moral vsa ta leta prijavljati dohodke, pa bi to lahko pomenilo konec njegovega poslanskega udejstvovanja. Slovenska zakonodaja poslancem državnega zbora prepoveduje postranske zaslužke. Pri tem dovoljuje le nekatere izjeme, med katere spadajo zahtevnejša strokovna, znanstvena, pedagoška ali raziskovalna dela. Če jih poslanci želijo opravljati, morajo pred tem dobiti soglasje državnega zbora. Poslancem, ki tega ne storijo, mandat po zakonu preneha v treh mesecih.
Turistična dejavnost ne spada med izjeme, ki jih lahko poslanci opravljajo, nam je že pred tedni zatrdil dr. Rajko Pirnat s pravne fakultete v Ljubljani. »Tega poslanec v nobenem primeru ne sme početi. Tudi soglasja državnega zbora ne bi dobil. Če tri mesece po nastopu poslanskega mandata ne bi prenehal s to dejavnostjo, mu samodejno preneha mandat,« je poudaril.
