Predsednica republike Nataša Pirc Musar je sklepe o pomilostitvi treh tujih državljanov, ki so bili na sodiščih v Sloveniji zaradi nezakonitega spravljanja prebežnikov čez mejo obsojeni na zaporne kazni, podpisala kljub temu, da so temu nasprotovali na tožilstvu. To so za necenzurirano.si pred nekaj dnevi potrdili na okrožnih državnih tožilstvih na Ptuju in v Kopru, ki sta v različnih postopkih vodila pregon avstrijske državljanke Ozgur Dogan, srbskega državljana Nemanje Kuzmanovića in ukrajinskega državljana Valerija Arakčejeva.
Ozgur Dogan je predsednica republike pomilostila pred dnevi. S tem aktom ji je odpustila izvršitev preostanka izrečene stranske kazni izgona iz države. Za Kuzmanovića in Arakčejeva pa sta pomilostitvi, ki ju je predsednica odobrila marca letos, pomenila predčasni odhod iz zapora. Srbski državljan je bil obsojen na slabi dve leti zaporne kazni, ker so ga policisti na Ptuju ujeli med prevažanjem kombija s tujimi državljani. Ukrajinec pa je moral v zapor za tri leta in pol, ker je skušal v zameno za plačilo čez mejo v Italijo spraviti 18 Pakistancev.
»Naše stališče v postopku pomilostitve omenjenih obsojencev je bilo negativno,« so sporočili z okrožnega državnega tožilstva na Ptuju, ki je preganjalo Kuzmanovića in Dogan. Enako so potrdili tudi na okrožnem tožilstvu v Kopru, ki je vložilo obtožnico proti Arakčejevu. »Naša ocena je bila, da razlogi, ki so bili navedeni v prošnji za pomilostitev, tega ne opravičujejo,« je pojasnila vodja koprskega tožilstva Barbara Milič Rožman.
Pravosodna ministrica skriva, ali je bila za ali proti
V Sloveniji se postopek za pomilostitev začne na prošnjo obsojenca oziroma njegovih najbližjih sorodnikov. Pristojno sodišče preveri določena dejstva in okoliščine, ki utegnejo biti pomembne za odločitev o pomilostitvi. O tem pripravi mnenje, ki ga skupaj z drugimi zbranimi informacijami posreduje ministrici za pravosodje Dominiki Švarc Pipan. Ta mora pridobiti tudi mnenje državnega tožilstva, nato pa uradu predsednice republike pošlje poročilo o navedbah prosilca, zbranih podatkih in mnenjih – skupaj s predlogom ministrice o pomilostitvi.
Toda na ministrstvu za pravosodje že od srede neuspešno skušamo izvedeti, kakšno je bilo njihovo mnenje glede predloga pomilostitve treh tujih državljanov. Tega podatka nam niso želeli razkriti, četudi v preteklih letih ministrstvo s tem ni imelo nobenih težav. »Gre za podatke, povezane s kazenskimi obsodbami, ki so posebna vrsta osebnih podatkov po 9. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov,« so pojasnili na ministrstvu in poudarili, da »mnenje ministrstva ni odločilno«. »Dokončna odločitev je, kot to določa ustava, v pristojnosti predsednice republike,« so dodali.
Najbolj odmevna Pahorjeva pomilostitev
Do zdaj najbolj odmeven primer, ko je ministrstvo nasprotovalo predlogu, je pomilostitev nekdanjega lastnika Sportine Bahtijarja Bajrovića v letu 2015. Temu je Borut Pahor sedem mesecev pred rokom omogočil izbris pogojne obsodbe zaradi ponarejanja listin in pomoči pri tem kaznivem dejanju iz kazenske evidence.
Kot je znano, je bil Bajrović obtožen v zadevi veriženja delnic Istrabenza, ki so na koncu končale v rokah Igorja Bavčarja, nekdanjega generalnega direktorja koprskega holdinga. Takrat je specializirano državno tožilstvo predlog za pomilostitev podprlo, saj da je šlo pri Bajroviću »za enkraten spodrsljaj, ki ga je iskreno obžaloval, krivdo za dejanje pa je tudi priznal«. Toda dve leti pozneje, med volilno kampanjo, je Pahor razkril, da je bil Bajrović očitno skesanec. »Tej osebnosti (Bajroviću, op. a.) gredo zasluge, da je razkril celo vrsto drugih kriminalnih osebnosti,« je izjavil na enem od soočenj predsedniških kandidatov.
Pojasnil okrožnih sodišč v Kopru in na Ptuju nam v dveh dneh ni uspelo dobiti. Nesporno pa je, da predsednica republike pri svoji odločitvi o pomilostitvi ni vezana na navedena mnenja. V njenem uradu so v sredo, ko je poslanec SDS Branko Grims zaradi pomilostitev treh »tihotapcev migrantov« napovedal sklic izredne seje državnega zbora, še posebej poudarili, da »je pomilostitev diskrecijska pravica predsednice«.
Pomilostitve kot korektiv prestroge zakonodaje
Toda pri tem v uradu predsednice niso razkrili, kakšna so bila v postopkih mnenja pristojnih institucij. Pojasnili so le, da se predsednica pri odločanju vedno opira na mnenje posebne komisije za pomilostitve, ki jo sestavljajo Nataša Posel, Mile Dolenc in Dragan Petrovec. »Tudi pri zadnji pomilostitvi avstrijske državljanke Ozgur Dogan se je predsednica za ta korak odločila po soglasnem pozitivnem mnenju vseh članov komisije, in sicer zaradi posebnih osebnih okoliščin obsojenke, ki je glavno kazen že prestala, pomilostitev se nanaša le na stransko kazen,« so sporočili iz urada.
Arakčejevu je do pomilostitve pomagalo tudi zagotovilo, da se bo v Ukrajini pridružil tamkajšnji vojski. Kuzmanoviću pa je kazen skrajšala »na podlagi opozorila člana komisije za pomilostitve o strokovno vprašljivem zviševanju predpisanih kazenskih sankcij v primerih storitve kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje«.
Po neuradnih informacijah sicer skuša urad predsednice delovati kot nekakšen korektiv zakonodaje, ki po oceni dela pravne stroke določa prestroge kazni za nezakonito spravljanje ljudi čez mejo in podobna kazniva dejanja. Še sredi 90. let prejšnjega stoletja so bila zanje predpisane kazni zapora v razponu od meseca dni do treh let, zdaj pa so najvišje enake tistim za uboj in druga kazniva dejanja. Toda vsaj v enem primeru je pomiloščenemu kazen že znižalo sodišče druge stopnje. Višje sodišče je namreč Arakčejevu aprila 2021 kazen oklestilo za osem mesecev, a ugotovilo, da je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko mu je zaradi dokazane storitve kaznivega dejanja dosodilo večletno zaporno kazen.
