Povsod tam, kjer je to mogoče, se bo trasa, ki jo bodo narisali na novo, prestavila z območja varovanega gozda na kmetijska zemljišča. Po prejšnjih načrtih bi umeščanje nasipa v prostor in njegova razširitev povzročila uničenje dvakrat več gozdnih kot kmetijskih zemljišč, zdaj naj bi bilo to razmerje obratno. To, da se bo zaradi varovanja naravnih habitatov bolj posegalo v kmetijska zemljišča, je v svojem odgovoru na poslansko vprašanje Jožefa Horvata iz Nove Slovenije nedvoumno povedala tudi ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, ko je dejala, da je v delih trase potrebna sprememba dokumentacije za področje kmetijskih zemljišč.
Pritiska na odločevalce
Če kaj, poslancu Horvatu ni mogoče očitati pomanjkanja vneme pri pritiskanju na odločevalce za projekt ureditve nasipov ob reki Muri. O statusu približno 50-milijonskega projekta, ki ima zagotovljeno financiranje iz načrta za okrevanje in odpornost, je na septembrski plenarni seji spraševal še takratnega ministra za naravne vire in prostor Uroša Brežana, minuli ponedeljek pa je v državnem zboru ponovil vajo. Bratuškovo, ki začasno vodi tudi resor odstopljenega Brežana, je vprašal, kako napreduje projekt, ki mora biti dokončan do sredine leta 2026. V njem je predvidena ureditev nasipov na območju devetih pomurskih občin, a se je znašel v birokratskem peklu zaradi trka med zavodom za varstvo narave, interesi občin in kmetijskim sektorjem.
Vpetost izkušenega pomurskega poslanca je razumljiva, saj prihaja iz občine Črenšovci, kjer so se nasipi izkazali kot ključni za zagotavljanje poplavne varnosti še posebej ob zadnjih, avgustovskih poplavah.
Spomnimo, da je direktorica direkcije za vode (DRSV) Neža Kodre na septembrski seji sveta pomurske razvojne regije županom pojasnila, da bodo predvidoma do konca leta pridobili vso potrebno projektno dokumentacijo, že do konca novembra pa naj bi bile usklajene vse trase in pridobljena soglasja za gradnjo. Bratuškova je v državnem zboru izrazila stališče, da je leto 2026 »absolutno predaleč«. Izrazila je pričakovanje, da bodo še zadnja soglasja in zemljišča v okviru projekta pridobili v prvi polovici leta 2024. Nato bi lahko začeli graditi ter projekt po njenih napovedih dokončali najpozneje v letu 2025.
V delih vrnitev na začetek
Vrnitev na začetek pri načrtovanju posameznih odsekov nasipa za časovnico izvedbe projekta še ne pomeni katastrofe, lahko pa projekt splava po vodi, če se bo še naprej odlašalo z dokončno različico umestitve nasipa v prostor. Med deležniki je zaradi različnih mnenj o tem, ali moramo pri tem varovati kmetijska zemljišča ali zaščiteni gozd, nastalo neprijetno vzdušje, ki otežuje dogovore. To je v svojem poslanskem vprašanju nakazal tudi Horvat, ko je Bratuškovi predlagal, naj za pospešitev zadeve sama prevzame usklajevanje.
Da bo nekaj dogovorov treba poiskati, je posredno nakazala tudi ministrica sama, na primer s tem, ko je dejala, da bo v delu nasipa treba dvigniti cesto od Črenšovcev do Razkrižja, ki bi tako prevzela vlogo nasipa. Gre za povsem nov predlog, izvedba pa bo seveda odvisna od soglasja za poseg v to državno cesto.
Napredek
Infrastrukturna ministrica je v svojih odgovorih poslancu Horvatu povzela tudi stanje projekta po posameznih občinah. Najdlje so prišli na območjih občin Murska Sobota in Tišina, kjer se bližata koncu sklepanje pogodb in vpis v zemljiško knjigo. Težav tu ni, ker je za območje sprejet državni lokacijski načrt. Za območja, kjer je za rekonstrukcijo in novogradnjo nasipov sprejet državni lokacijski načrt, je namreč zavod za varstvo narave (ZRSVN) izdal strokovna mnenja s projektnimi pogoji v okviru izdaje gradbenega dovoljenja. Projektni pogoji, ki jih je postavil zavod, v teh primerih v celoti sledijo omilitvenim ukrepom varovanja narave, ki so že določeni v sprejetem državnem lokacijskem načrtu. Trasa je usklajena s soglasodajalci v celoti tudi na območju Radencev, kjer bodo po navedbah ministrice zemljišča začeli pridobivati decembra.
Nedorečeni pa so deli trase na območju Razkrižja, kjer bo zaradi uskladitve z nacionalnimi in evropskimi pravili glede varovanja narave prav tako prišlo do pomika dela nasipa na kmetijska zemljišča. Za ta del bo treba pridobiti gradbeno dovoljenje. Na območju Ljutomera in Veržeja, kjer je bil potek nasipa urejen z državnim lokacijskim načrtom, prav tako ni težav, enako na začetku pa so povsod tam, kjer se trasa spreminja.
Največja težava je na najdaljšem, 18,8 kilometra dolgem odseku na območju občin Beltinci, Črenšovci in Lendava. Ministrica Alenka Bratušek je glede tega odseka naročila, da se pripravi izvedbeni načrt in pridobijo soglasja še v tem letu. A kot rečeno, težava ni v sami pripravi načrta, ampak v tem, da trasa ni dokončno potrjena, kar pomeni, da projektanti nimajo nedvoumnih izhodišč, kje natančno naj začrtajo nasip.
