Finančna uprava RS (Furs) je že včeraj nekaterim lastnikom v ujmi poškodovanih stanovanjskih objektov poslala obvestilo o 20-odstotnem predplačilu za delno kritje škode. V prvi tranši gre za okoli 4,7 milijona evrov predplačil za 1350 objektov, okoli četrtino vseh, izplačilo bo predvidoma izvedeno v prvih dneh decembra. Obvestila bodo predvidoma danes že pri upravičencih. Ti bodo imeli nato pet dni časa, da sporočijo, če predplačila morda ne želijo, nato bo Furs izvedel nakazila. Ta bodo na transakcijskih računih upravičencev predvidoma v prvih dneh decembra, je včeraj na novinarski konferenci v Ljubljani povedal generalni direktor Fursa Peter Grum.
Kdo bo prejel predplačilo?
Predplačilo bo znašalo 20 odstotkov škode, kot je zavedena v aplikaciji Ajda, in sicer za objekte, pri katerih škoda presega 6000 evrov in ki niso predvideni za nadomestitvene gradnje. Po trenutnih podatkih bo do sredstev upravičenih okoli 5800 stanovanjskih objektov. V prvi tranši bo predplačilo prejelo 1978 upravičencev za 1350 objektov, je povedala ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, ki začasno opravlja tudi posle ministrice za naravne vire in prostor. Kot je dejala, gre za približno četrtino vseh objektov oziroma upravičencev, ki bodo prejeli sredstva za obnovo. Številke in podatki se še nekoliko usklajujejo in se bodo v naslednjih dneh do neke mere še spremenili.
Koliko denarja prejmejo oškodovanci?
Najvišji znesek v teh obvestilih je okoli 18.000 evrov, povprečen znesek je nekaj manj kot 2400 evrov. V prvi tranši bo za 4,7 milijona evrov predplačil, skupni znesek akontacij pa bo po ocenah znašal okoli 30 milijonov evrov, je povedala ministrica. Kot je na novinarski konferenci pojasnila Alenka Bratušek, je sprejem interventnega zakona omogočil, da bodo izvedli predplačila, ne da bi natančneje preverjali nastalo škodo in izdali odločbe. Tako se prejemniki na znesek predplačila oziroma na dejstva, navedena v obvestilu, ne bodo mogli niti pritožiti. Natančna višina sredstev, ki jih bo posamezni oškodovanec prejel iz proračuna, bo znana po izpeljanem postopku, ki je določen v Zakonu o obnovi po naravnih nesrečah.
Omejitve zakona
Omenjeni Zakon o obnovi po naravnih nesrečah velja že vrsto let in je bil ob letošnjih obsežnih vremenskih ujmah deležen popravkov, ki omogočajo hitrejšo pomoč. V zakonu je zapisano, da lahko posamezniki, ki so v naravnih nesrečah utrpeli znatno škodo, iz državnega proračuna dobijo povračilo do največ 40 odstotkov nastale škode, skupaj s sredstvi, ki jih prejmejo od občin ali iz drugih državnih virov, pa povračilo največ 90 odstotkov škode.
Kdaj
Ministrstvo za naravne vire in prostor načrtuje, da bi paketu predplačil, ki bodo potekala te dni, sledili še trije, ves projekt pa naj bi izvedli do konca letošnjega leta. »Naša velika želja je, da v letošnjem letu izpeljemo vsa predplačila v celoti,« je dejala ministrica. Kot je pojasnila, so v prvem paketu upoštevali oddane obrazce, pri katerih je bila najmanjša možnost za napako.
Ne gre za prvo pomoč
Ministrica Bratušek je spomnila, da to ni prva pomoč ljudem po avgustovski ujmi s poplavami in zemeljskimi plazovi. Vlada je takoj po ujmi Rdečemu križu in Karitas nakazala 10 milijonov evrov, sledilo je izplačilo solidarnostnega dodatka na podlagi prvega interventnega zakona, v skupni višini 43 milijonov evrov, je navedla.
