Senat višjega sodišča je po pritožbi Specializiranega državnega tožilstva na oprostilno sodbo ugotovil, da je bila aprilska sodba prvostopenjskega sodišča prenagljena, "saj se je sodišče predvsem osredotočalo le na posamezne dele predvajanih telefonskih pogovorov med Mandjuko in enim izmed obtoženih v tej zadevi iz novembra in decembra 2008, izostala pa je celostna analiza vseh izvedenih dokazov, kar je rezultiralo v zmotni dokazni oceni," je zapisano v sodbi višjega sodišča. Zato je sodbo razveljavilo. Ker bo zadeva 26. novembra zastarala, pa Mandjuka na zatožno klop ne bo več sedel.
Obtoženim je tožilstvo v več kot sto strani dolgi obtožnici očitalo, da so v različnih vlogah v Sloveniji, Italiji, Srbiji in Črni gori organizirali hudodelsko združbo, ki je vsaj v letih 2008 in 2009 na območju Italije hranila in prodajala kokain, še prej pa so večkrat organizirali prevoz kokaina iz Južne Amerike, predvsem Urugvaja, v Evropo.
Na začetku tretjega sojenja v zadevi Balkanski bojevnik januarja letos je bil Mandjuka edini od skupno 12 obtoženih v tej zadevi, ki ni priznal krivde. Mandjuka je vztrajal, da je nedolžen, in bil nato po aprilski sodbi oproščen. Manjduka je sicer že odslužil triletno zaporno kazen, na katero ga je sodišče obsodilo na drugem, ponovljenem sojenju. Če se bo Manjduka za to odločil, lahko državo toži zaradi časa, ki ga je preživel v zaporu. Pristojni organi so vpletene v zadevi Balkanski bojevnik sicer aretirali leta 2010. Na prvem sojenju je bila zaradi izločitve dokazov večina od 17 obdolžencev spoznana za nedolžne, to sodbo iz leta 2012 je razveljavilo višje sodišče. Na drugem sojenju so bili obsojeni, višje sodišče pa je večini prisojene zaporne kazni znižalo.
Vrhovno sodišče je nato 26. novembra 2021 razveljavilo obsodilno sodbo, saj se je ta opirala na dokaze, ki jih je slovenska policija po presoji sodišča pridobila nezakonito, s kršitvijo ustavno zagotovljenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zaradi odločbe vrhovnega sodišča bi se morala zadeva končati v dveh letih od izdaje sklepa, torej do 26. novembra letos. Le dva tedna po sklepu vrhovnega sodišča v zadevi Balkanski bojevnik je sicer začela veljati zakonska sprememba, s katero se je zastaralni rok podaljšal na pet let, a to na primer ni vplivalo.
