Igor Lah, privatizacijski mogotec in eden najbogatejših Slovencev, že nekaj let uradno prebiva v švicarski davčni oazi Zug. Tja seli tudi svoje premoženje. Toda zdaj mu želi te načrte preprečiti država.
Sredi decembra bo namreč skupščina družbe KS Naložbe, ene od najpomembnejših v Lahovem poslovnem imperiju. Njena solastnica je tudi državna Kapitalska družba (Kad), ki ima v lasti slabih osem odstotkov delnic KS Naložb. Dnevni red njene skupščine želi razširiti z zahtevo za imenovanje posebnega revizorja, ki bi preveril vodenje posameznih poslov. Ker Lah temu nasprotuje, to zelo verjetno pomeni, da bo država svoje poskušala doseči prek sodišča.
Država proti poštnemu nabiralniku
Le nekaj kilometrov stran od stanovanja v švicarskem mestu Cham, kjer je uradno prijavljen Lah, se nahaja poštni nabiralnik, v katerem je registrirano njegovo podjetje Gabbiano Asset Management. To je na vrhu lastniške verige, prek katere Lah obvladuje nepremičninski imperij v Sloveniji in nekatere druge naložbe. Med njimi je najpomembnejša Steklarna Hrastnik.
Na švicarsko podjetje je tako Lah v zadnjem letu dni prenesel tudi približno 22 odstotkov delnic nepremičninskega sklada Ceeref, ki je v Sloveniji in na Hrvaškem vodil številne nepremičninske projekte. Še leta 2021 je imel v bilancah za 53 milijonov evrov naložbenih nepremičnin. Te delnice je Lahovo švicarsko podjetje Gabbiano Asset Management kupilo od podjetja, registriranega na Cipru, ki je v lasti KS Naložb in so ga te kmalu zatem poslale v likvidacijo.
Država zato zdaj zahteva od Laha, naj razkrije, zakaj in po kolikšni ceni je prodal delnice Ceerefa. V njenih vrstah namreč sumijo, da jih je Lahovo podjetje iz Švice kupilo pod ceno. »Obstaja sum, da je prišlo pri sklepanju teh poslov do nepoštenosti in negospodarnih ravnanj, in sicer med osebami, ki so povezane z večinskim delničarjem družbe KS Naložbe,« so zahtevo za razširitev dnevnega reda skupščine utemeljili v državnem Kadu, ki ga vodi Bachtiar Djalil. To bi pomenilo, da je prišlo do oškodovanja družbe KS Naložbe, s tem pa tudi države kot njene solastnice.
Kako želi Lah poraziti državo
Državni Kad predlaga tudi vložitev odškodninske tožbe zoper poslovodstvo in nadzorni svet KS Naložbe. Do zdaj sicer v Kadu pri pridobivanju podatkov o poslih s premoženjem KS Naložb niso bili uspešni. Čeprav jih ima država kot manjšinski delničar pravico zahtevati, jim jih družba, ki jo v celoti obvladujejo Lahovi ljudje, ne želi razkriti.
Najmočnejše orožje, ki ga ima država, je posebna revizija. Po zakonu o gospodarskih družbah jo lahko zahtevajo delničarji, ki izpolnjujejo enega od dveh pogojev:
– ali imajo v rokah najmanj 10 odstotkov delnic,
– ali pa obvladujejo vsaj 400.000 evrov osnovnega kapitala.
V Kadu trenutno izpolnjujejo drugi pogoj, a se to lahko že prihodnji mesec spremeni. Lah se je namreč državi odločil prekrižati načrte z novim manevrom – predlogom za zmanjšanje osnovnega kapitala in združevanje delnic KS Naložb. Iz 30 delnic bi nastala ena, namesto 9,8 milijona evrov pa bi imela družba po novem 328.795 evrov osnovnega kapitala. Delničarji bi si torej razdelili okoli 9,5 milijona evrov, večino denarja bi dobil Lah.
Kar je pomembnejše: Kad ne bi mogel vložiti zahteve za posebno revizijo, saj bi bil njegov delež osnovnega kapitala krepko nižji od tistega, ki ga zahteva zakon.
Lah počne to, kar je delal že pred 25 leti
Država ima sicer na skupščini le teoretične možnosti za uspeh, saj Lah obvladuje 90 odstotkov delnic KS Naložb. Tudi sicer je njegova ekipa prepričana, da so očitki neupravičeni, napoveduje pa povračilne ukrepe proti Kadu. »Uprava odločno zanika, da je prišlo pri vodenju postopkov in poslov družbe do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta,« so sporočili iz KS Naložb. Dodali so, da »se osnovni kapital zmanjšuje, ker je prevelik glede na dejavnost, ki jo družba opravlja, in glede na tveganja, ki jim je pri tem izpostavljena«.
Največja uradna lastnica KS Naložb je Lahova ciprska družba Kalantia Limited, ki v zadnjih letih neprestano povečuje svoj lastniški delež. Še leta 2017 je imela manj kot 50 odstotkov, zdaj pa obvladuje že okoli 90 odstotkov vseh delnic.
Gre sicer za enake manevre, ki jih Lah v boju z ostalimi solastniki njegovih družb uporablja že od 90. let prejšnjega stoletja naprej. V času pidovske privatizacije, poimenovane po pooblaščenih investicijskih družbah (PID), ki so od ljudi odkupovale lastninske certifikate, je kupoval podjetja zaradi njihovih nepremičnin (Gradis SPO, Liv Postojna, Rašica Holding, Gradbeno podjetje Grosuplje). V več primerih jih je finančno izčrpaval ali likvidiral.
Na papirju še 20 milijonov evrov premoženja
Še pred tem je Lah, v javnosti znan tudi kot pidovski baron, iz podjetij s komaj preglednimi manevri izrinil male delničarje. Pripojil jih je drugim družbam, zmanjševal njihov kapital ali prenašal njihovo premoženje na družbe, ki so imela sedež v tujini. Samo v kapital enega od podjetij na Cipru je »shranil« okrog 180 milijonov evrov. Vse to mu je omogočilo, da je že finančno krizo leta 2009 dočakal kot lastnik velikega imperija nepremičnin.
V času vlade Boruta Pahorja je Lah, znan po dobrih zvezah na levici, želel od pozneje padlega tajkuna Boška Šrota odkupiti četrtino delnic Mercatorja. Leta 2011 pa je objavil celo ponudbo za prevzem Pivovarne Laško, takrat največje lastnice slovenskega trgovca. Deset let pozneje ga je sodišče na prvi stopnji oprostilo obtožb zaradi domnevno spornih poslov pri razkosanju nekdanjega pohištvenega velikana Liko Vrhnika, za katerim so ostali večmilijonski dolgovi do države, dobaviteljev in odpuščenih delavcev.
Koliko je danes vreden državni delež v KS Naložbah, sicer ni povsem jasno. Delnice kotirajo na Ljubljanski borzi, a se z njimi praktično ne trguje. Družba ima na papirju za okoli 20 milijonov evrov kapitala, kar pomeni, da bi moral biti državni delež vreden okoli 1,5 milijona evrov. Toda večino njenega premoženja predstavlja prej omenjeno likvidirano podjetje s Cipra, preostalo pa posojila drugim Lahovim družbam. Če bi se izkazalo, da je premoženja v KS Naložbah v resnici manj, bi se zmanjšala tudi vrednost državnega deleža.
