Ministrstvo za naravne vire in prostor je letos izdalo štiri odločbe za odstrel skupno osmih volkov z namenom preprečevanja nastanka resne škode na premoženju, in sicer za območje Pokljuke in Jelovice, za območje Solčave, za območje Gornjega Posočja in za območje Brkinov, so za STA pojasnili na Zavodu za gozdove Slovenije.
Več kot lani vse leto je bilo letos doslej tudi odstreljenih volkov.
Poleg teh odločb so pristojni izdali tudi dve odločbi za odstrel z namenom preprečevanja križanja med volkom in domačim psom. Za okolico Kranjske Gore so izdali odločbo za odstrel 11 živali, za območje Babnega Polja pa za eno žival.
Na podlagi izdanih dovoljenj so lovci letos odstrelili sedem volkov, poleg tega pa so na zavodu doslej evidentirali še šest izgub, od tega je bila v treh primerih žival povožena, v dveh primerih je šlo za nezakoniti usmrtitvi, v enem primeru pa za naravni vzrok.
Lani so bile v skladu z dovoljenji odstreljene štiri živali, poleg teh pa so zabeležili še pet primerov izgub. Največ škodnih dogodkov, ki so jih letos povzročili volkovi, se je zgodilo na primorskem lovsko-upravljavskem območju, in sicer 83. Sledita kočevsko-belokranjsko območje s 37 škodnimi primeri in Notranjska z 31 primeri.
Na triglavskem lovsko-upravljavskem območju so letos našteli 18 škodnih primerov, na gorenjskem upravljavskem območju pa 12. Manj kot deset škodnih primerov so zabeležili še na petih drugih lovsko-upravljavskih območjih. Ocenjena škoda za znaša dobrih 145.000 evrov, so navedli na ZGS. Volkovi večinoma napadajo drobnico in večje pašne živali.
V javnosti letos med drugim odmevajo napadi volkov na območju Posočja in tudi na območju občine Gorje, kjer so prebivalci že večkrat izrazili zaskrbljenost tudi zaradi napadov v bližini bivališč, vrtca in šole. V maju je bil v Zgornjih Gorjah tudi protest, s katerim so kmetje in domačini pozvali pristojne k ukrepanju za zagotovitev varnosti živine in lokalnega prebivalstva.
Na zavodu sicer zagovarjajo tako izvajanje preventivnih ukrepov, podprtih s strani države, kot poseganja z odstrelom v populacijo volka na podlagi izdanih dovoljenj in pod strogo nadzorovanimi pogoji. Za uspešno izvedbo aktivnega upravljanja je po navedbah zavoda ključno hitro ukrepanje, bodisi z varovalnimi interventnimi ukrepi bodisi z izdajanjem dovoljenj za odstrel.
"Menimo, da lahko z odstrelom posameznega volka na pašniku, kjer volkovi povzročajo škodo, ostale volkove v tropu naučimo, da plenjenje pašnih živali ni varno početje in jih s tem odvračamo od nadaljnjih poskusov plenjenja," so navedli na ZGS.
Rejce tudi spodbujajo k izvajanju preventivnih ukrepov, saj ugotavljajo, da se škode praviloma bistveno zmanjšajo ob ustrezni uporabi in vzdrževanju ustreznih zaščitnih ukrepov, na primer visokih elektromrež.
"V primerih, ki jih spremljamo na zavodu, so se z uporabo visokih elektromrež škode zmanjšale za od 75 do 95 odstotkov. Treba pa se je zavedati, da nobena zaščita ni 100-odstotno učinkovita in da noben od ukrepov ni univerzalno uporaben za vsa območja ali situacije oziroma ni v vseh okoliščinah enako učinkovit," so zapisali pri zavodu. Na učinkovitost zaščitnih sredstev namreč vpliva več dejavnikov, od vrste pašnih živali, razgibanosti terena in velikost pašnih površin in drugo.
V sezoni 2020/2021 je bilo v Sloveniji približno 120 volkov oziroma 12 volčjih tropov. Končno poročilo o oceni številčnosti volka za sezono 2022/2023 bo objavljeno do konca leta, po dosedanjih podatkih pa naj bi številčnost bila primerljiva s sezono 2020/2021.
