Raziskava največje svetovne organizacije za obvladovanje prevar ACFE je pokazala, da kar 82 odstotkov ljudi, ki so bili vključeni v prevaro, prej ni bilo nikoli obsojenih. Zavarovalnice tudi ugotavljajo, da je med odkritimi storilci goljufij vse več ljudi, predvsem podjetnikov, ki so v dolgovih in poskušajo svoje premoženje unovčiti pri zavarovalnici z lažnimi prijavami tatvin vozil, delovnih strojev in plovil. Predvsem so na udaru vozila na lizing, sledijo lažne prijave vlomov in tatvin zalog materiala, namerni požari na objektih, notranji opremi in zalogah materiala ter še kaj.
A kaj je goljufija? V Zavarovalnici Triglav pravijo, da o zavarovalniški goljufiji govorimo, ko posameznik zato, da bi prejel zavarovalnino ali odškodnino, zavarovalnici posreduje neresnične ali napačne informacije, namerno poškoduje ali uničuje stvari, predloži lažne dokumente ali sklene zavarovanje po škodnem dogodku.
Načinov goljufij je zelo veliko
Tako imajo strokovnjaki opisanih več kot sto shem zavarovalniških goljufij. Največ, več kot 70 odstotkov, obravnavanih sumov prevar je povezanih s škodami avtomobilskega kaska in zavarovanja avtomobilske odgovornosti. Največkrat gre za lažno prikazovanje škodnega dogodka, od lažne navedbe o okoliščinah nastanka škode, namerne povzročitev škodnega primera pa do nameščanja poškodovanih delov na vozila ali napihovanja višine zahtevka in predložitve lažnih dokumentov.
Pogosto je tudi lažno navajanje podatkov o vozniku, predvsem zaradi izogibanja preizkusa alkoholiziranosti in izgube zavarovalnih pravic. Srečujejo se tudi s poskusi uveljavljanja zavarovalnine za vozila, na katera namestijo poškodovane avtomobilske dele.
V zavarovalnici Generali menijo, da med najpogostejše goljufije spada napihovanje obstoječih škod, drugo najpogostejšo skupino predstavljajo zahtevki za škode, ki so nastale pred vzpostavitvijo zavarovalnega razmerja. Redkejši, zato pa finančno težji, so primeri organiziranega kriminala, kjer se nameščajo namerni dogodki, večkrat tudi povsem izmišljeni, med njimi pa izstopajo primeri prometnih nezgod z večjim številom domnevno telesno poškodovanih oseb, tudi ob ponarejanju dokumentacije.
Lastno zdravje bi moralo biti prvo
Pa vendar so ljudje pripravljeni tvegati celo svoje zdravje, kajti nobena nesreča ne more imeti povsem zanesljivega poteka in rezultata za potnike. Strokovnjaki s področja psihologije pravijo, da psiha ljudi deluje tako, da vedno mislimo, čutimo in naredimo tisto, kar je po naši logiki za nas v danem trenutku najboljše. »Odgovor na vprašanje, zakaj kdo tvega, moramo iskati v notranji logiki osebe in njenem vrednostnem sistemu. Večina nas notranjo logiko in vrednostni sistem med odraščanjem zgradi tako, da imamo ponotranjene moralne in etične družbene norme, kaj se lahko, kaj se mora in česa se ne sme. Vrednostni sistem nam tudi govori, da sta naše zdravje in naša svoboda pomembnejša od nekaj tisoč evrov. Najpomembnejše pa je, da se zavedamo posledic svojih dejanj. Večina nas zato nikoli ne bo priredila prometne nesreče. Redki posamezniki pa vseh teh funkcij ne razvijejo,« pravi Uroš Drčić iz centra Revita.
Težko je sicer oceniti delež odkritih goljufij. Zavarovalnice navajajo do približno 900 primerov, a se pohvalijo, da s sodobnimi IT-orodji število odkritih sumov prevar vsako leto povečujejo. Najpogostejše zavarovalniške goljufije se dogajajo na večpasovnih cestah ali krožnem prometu ali pa zunaj naselij na stranskih cestah. Manjše škode do okoli tisoč evrov se pogosto dogajajo tudi na parkiriščih.
