Letošnja edicija slovenskega zajtrka bo v ospredje postavila žita.
Projekt letos poteka pod sloganom Kruh za zajtrk - super dan, ker pa letos obeležujemo mednarodno leto prosa, bo temu žitu namenjena posebna pozornost.
Slovenski zajtrk sestavljajo kruh, mleko, maslo, med in jabolko ali drugo slovensko sadje, projekt pa v ospredje postavlja ozaveščanje najmlajših o pomenu kmetijstva, živilske industrije, čebelarstva in varovanja okolja.
Eden izmed ciljev je po navedbah ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano tudi poudarjanje pomena rednega zajtrkovanja za zdravo in uravnoteženo prehranjevanje. Ljudje, ki redno zajtrkujejo, imajo boljše prehranske navade, vsakodnevni zajtrk pa poskrbi tudi za jutranjo energijo.
Pomen polnozrnatih živil za zdravje izpostavljajo tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, saj ima "njihovo vključevanje v zajtrk, pa tudi druge dnevne obroke, pomembno vlogo pri preprečevanju srčno-žilnih bolezni, sladkorne bolezni tipa II, nekaterih vrst raka in debelosti".
Tradicionalni slovenski zajtrk je bil na pobudo Čebelarske zveze Slovenije prvič organiziran leta 2011, danes pa pri projektu sodeluje 15 vladnih in nevladnih organizacij.
Na čebelarski zvezi si želijo, da bi se dan slovenske hrane razširil v teden slovenske hrane, o prednostnih lokalno pridelane hrane pa se strinjajo vsi deležniki.
Kot je pred dnevom tradicionalnega slovenskega zajtrka objavil državni statistični urad, po zadnjih podatkih prebivalec Slovenije doma letno porabi skoraj 27 kilogramov kruha in drugih pekovskih izdelkov ter 43 litrov mleka. Če so se kruh, mleko in med septembra na letni ravni podražili, pa se je maslo pocenilo.
V okviru projekta bo na Televiziji Slovenija potekala tudi posebna oddaja za otroke.
