»Udeležili smo se zaposlitvenega sejma v štirih mestih v Bosni in Hercegovini, domači kadrovski bazen je namreč prazen. Pot je bila uspešna, 27 ljudi je izkazalo interes, zato smo jih pozvali k posredovanju dokumentacije. Za sedem imamo vse potrebno, sprožili smo postopke na zavodu za zaposlovanje in upravni enoti,« je pojasnila Vesna Šiplič, direktorica Doma upokojencev Ptuj.
»Sistemsko bo treba narediti nekaj na področju usmerjenega izobraževanja mladih, spodbuditi jih tudi s štipendijami. Gre za težke, ampak lepe poklice. Jasno pa je, da imamo pri zaposlovanju tudi mi svoje zahteve, od katerih ne odstopamo. Kader mora imeti empatijo in razumevanje za stare ljudi, ker če tega ne opravljaš z veseljem, ne moreš delati dobro. Današnji starostniki in vsi mi, ki s srcem delamo v tem poklicu, smo žrtve sistema. Ne eni ne drugi ne dobimo tistega, kar nam pripada. Delavcev je vse manj, dvigujemo cene, ljudje pa pričakujejo vedno več, tudi glede na to, koliko plačujejo,« opozarja Vesna Šiplič.
To je prvič, da so se iskanja delavcev lotili na ta način. Izkazalo se je, da je v Tuzli največji kadrovski bazen medicinskega kadra, ki ga nujno potrebujejo.Pri iskanju dodatnih zaposlenih Dom upokojencev Ptuj uporablja različne strategije. Za sodelovanje so se dogovorili tudi s podjetjem Špedicija Goya; kar nekaj njihovih voznikov namreč namerava žene pripeljati na Ptuj. Ključna težava pri tem pa je trenutno zagotavljanje ustreznih bivanjskih kapacitet. Šipličeva je dejala, da so se obrnili na Podjetje za stanovanjske storitve Ptuj in jih zaprosili za pomoč. Dogovarjajo se o opremljanju trenutno praznega objekta v mestu, in sicer prav za namene naselitve tuje delovne sile. Pomanjkanje stanovanj je namreč velika težava, posamezni sobodajalci pa želijo izkoristiti stisko tujih delavcev in jih olupiti. Za majhno sobo s souporabo kopalnice bi zaračunali 500 evrov. »Ko sem klicala in so povedali, koliko želijo za najem, sem se le zahvalila. To je nečloveško, da bi na teh ljudeh, ki pridejo sem, tako grdo služili. Ta prehodna faza je dejansko najtežja. Res pa je, da bodo tisti, ki bodo te zadeve prej uredili in pomagali poiskati stanovanje, prej lahko začeli delati,« je povedala direktorica doma. Dom upokojencev Ptuj kapacitet, ki bi jih namenil delavcem, nima. Trenutno najverjetnejša možnost je, da se bodo s Podjetjem za stanovanjske storitve dogovorili za najem in opremljanje objekta. Vesna Šiplič je zadovoljna s sodelovanjem, pravi, da so stopili skupaj tudi kot mesto, saj se vsi zavedajo, kako pomembno je zagotoviti zaposlitve v tem času. V prvi vrsti potrebujejo kader za novo enoto, ki bo odprta naslednji mesec, a tudi za vse ostale, saj je pomanjkanje delavcev večplastni problem.
Nujno znanje slovenskega jezika
Pri zaposlovanju tujcev je treba urediti kar nekaj stvari. »Medicinska sestra bo pri nas na tem delovnem mestu lahko zaposlena v najboljšem primeru v roku enega leta. Najprej jih zaposlimo kot negovalke, da se čim prej vključijo v delovni proces. Za zdravstveni kader, torej za diplomirane, srednje medicinske sestre in bolničarje, velja, da morajo ponovno opraviti strokovni izpit in pripravništvo.« Pred opravljanjem strokovnega izpita morajo srednje medicinske sestre opraviti izpit iz znanja slovenskega jezika B2, diplomirane pa C1. Vesna Šiplič meni, da gre za zahtevne teste, s tem imajo izkušnje v enoti Koper. Na štirih segmentih morajo tujci uspešno opraviti vsaj 60 odstotkov izpita, največjo težavo jim predstavlja pisanje eseja. Za negovalke zadostuje osnovna raven znanja jezika. »Zahtevali bomo, da gredo skozi osnovno raven, ker so v neposrednem stiku s stanovalci. Seveda si želimo, da se čim prej naučijo jezika, stanovalci so precej občutljivi, pa tudi delavcem je potem lažje,« meni direktorica ptujskega doma.
Primernega kadra na zavodu za zaposlovanje ni
Kar zadeva kadrovski bazen v domačem okolju, Vesna Šiplič zelo jasno pove: ni ga, je povsem prazen. Nekaj so jih imeli na uvajanju, a je preveč takih, ki jim ne ustreza delovnik, delo ob koncih tedna, praznikih, plačilo ... V domu jim sicer že na prvem razgovoru predstavijo delovni proces, mnogi obupajo že takrat. Zavedajo se, da so nizke plače ena izmed večjih težav pri iskanju delavcev; 42 odstotkov zaposlenih je pod minimalno plačo ali na njej, kar je srž problema, ki ga bo treba sistemsko rešiti.
Do zdaj vsaj niso imeli težav s pomanjkanjem srednjih medicinskih sester, zdaj so težave tudi na tem področju. Poleti so namreč dale odpoved štiri sestre, ki so se zaposlile v centrih za krepitev zdravja. V teh je bistveno bolj prijazen delovni čas. Nujno potrebujejo tudi negovalni kader in kuharje. Slednje jim bo zdaj najverjetneje iskala agencija za zaposlovanje. Iščejo namreč kakršnekoli možnosti. »Navezali smo stike z agencijo, ki ima dolgoletne izkušnje in nam bo tudi na področju kuhinje pomagala poiskati ustrezne delavce iz Bosne in Hercegovine. Dogovor je, da v primeru, da katera stran ni zadovoljna, v enem letu delavca nadomestijo. Trenutno potrebujemo tri kuharje,« pravi Vesna Šiplič.
