Vlada je namreč prejšnjo sredo kljub draginji sprejela dopolnjen predlog proračuna, v katerem ohranja odločitev, da socialnih prejemkov, kot so otroški dodatki, državne in Zoisove štipendije za dijake in študente, denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, subvencije najemnin, subvencije vrtcev in šolskih kosil, ne bo uskladila z inflacijo, čeprav tako določa zakon, so poudarili predstavniki Inštituta 8. marec. Vladni predlog zakona o izvrševanju proračunov za leti 2024 in 2025 bo odbor DZ za finance obravnaval v soboto.
Kot so opozorili predstavniki inštituta, so številni dijaki od štipendij zelo odvisni, vse bolj pa občutijo draginjo. Inflacija je namreč v Sloveniji med najvišjimi v EU, višja je le na Hrvaškem in Slovaškem. "Vse to ljudi potiska še globlje v stisko. Dejstvo je, da je dolžnost države usklajevanje socialnih transferjev," je poudarila predstavnica inštituta Maja Koražija. Nasprotovanje predvidenemu neusklajevanju socialnih transferjev so med drugim izrazili generalni sekretar Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije David Švarc, predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije Gorazd Kovačič in predstavnik Sindikata Mladi plus Jernej Kastelic.
Če se socialni transferji, pa tudi vrednost plač javnih uslužbencev ne bodo uskladili z inflacijo, je Švarc napovedal, da se bodo oprijeli vseh možnih sindikalnih aktivnosti v boju za pravičen položaj tako javnih uslužbencev kot vseh najranljivejših skupin državljanov Slovenije.
Kastelic je opozoril, da študenti s trenutno višino štipendij ne morejo samostojno preživeti, zato pogosto delajo, posledično pa se ne morejo posvetiti izobraževanju. "Rez v štipendije bo torej pomenil, da bodo študenti morali več časa nameniti delu in manj izobraževanju," je posvaril. Predstavnik Društva Iskra Domen Perovšek pa je med drugim opozoril tudi na omejene kapacitete študentskih domov, zaradi katerih so študenti prisiljeni najemati sobe po tržnih cenah, ki so povečini višje od najvišjega možnega zneska štipendij.
Kovačič pa se je vprašal, zakaj vlade vedno znova varčujejo pri revnih. Po njegovem mnenju je razlog v tem, ker mislijo, da se revni cele dneve ukvarjajo s preživetjem in nimajo časa in možnosti za javno nastopanje. "Zaradi tega vlada misli, da so revni brez glasu, vendar to ni res. Danes smo njihov glas mi, na volitvah pa bodo glasovali proti levici, če jih bo pustila na cedilu," je opozoril.
Da vlada reže najšibkejšim, je posvaril tudi vodja Delavske svetovalnice Goran Lukić. "Vsem ranljivim skupinam, ki jih vsakodnevno napadejo (...) politiki, vsak evro pomeni ogromno in veliko več kakor vsem tem politikom, ki jim kradejo in jemljejo te evre in se potem še upajo voziti z nekimi ekološkimi mercedesi," je poudaril.
Izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko je poslance pozval, naj na sobotnem odboru glasujejo proti zamrznitvi socialnih transferjev. "Vlado pa pozivamo, da namesto varčevalnih ukrepov začne uresničevati člen ustave, ki govori o tem, da je Slovenija socialna država," je poudaril.
Na novinarski konferenci so prebrali tudi pisne izjave Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam, ljubljanske območne enote Rdečega križa Slovenije in društva Kralji ulice, ki prav tako nasprotujejo predvidenemu neusklajevanju socialnih transferjev, kar da bo najranljivejše postavilo še v težji položaj.
Direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač pa je povedala, da bodo člani odbora DZ o predlogu proračuna odločali ravno v času, ko bo minister za delo Luka Mesec nadomeščal premierja Roberta Goloba, ki bo odsoten zaradi operacije. Mesec ima tako moč, da dokaže volivcem, da bodo v Levici izpolnili predvolilne obljube, meni.
