Slovenijo in druge države EU skrbi, da bi se konflikt prelil na bližnjevzhodne države, ministrica pa namerava v kratkem obiskati regijo. Podrobnosti predvidenega obiska na Bližnjem vzhodu Fajon ni želela pojasniti iz varnostnih razlogov.
V odgovoru na vprašanja več članov odbora, ki jih je zanimalo stališče Slovenije in EU do več vidikov vojne med Izraelom in palestinskim skrajnim gibanjem Hamas, je Fajon poudarila, da gre za grobe kršitve mednarodnega humanitarnega prava. "Dejstvo je, da mednarodno humanitarno pravo ne dovoljuje uporabe civilistov za živi ščit, ne dovoljuje prekinitev oskrbe kritične infrastrukture, bolnišnic, ne dovoljuje stradanja ljudi in zato lahko rečemo, da gre za kršitve mednarodnega humanitarnega prava," je dejala.
Obstaja tudi sum storitve mednarodnih hudodelstev, o čemer pa morajo odločati mednarodna sodišča, v prvi vrsti Mednarodno kazensko sodišče, je poudarila ministrica. Preiskava dogajanja v Palestini je že v teku in se nanaša na domnevna vojna oz. mednarodna hudodelstva od leta 2014, torej tudi sedanje dogajanje.
Pojasnila je, da so zunanji ministri EU uspeli poenotiti stališče, da je nujna humanitarna pomoč, humanitarno premirje in zaščita civilistov. Matej Tašner Vatovec (Levica) je ocenil, da je humanitarno premirje premalo in da je nujna prekinitev ognja. Poslanec SDS Andrej Hoivik je po drugi strani menil, da bi vsaka prekinitev ognja Hamasu dala možnost, da se na novo organizira in oboroži.
Na vprašanje, ali je mogoče uničiti Hamas in njegovo ideologijo, je Fajon odgovorila, da je to težko, ker žrtve med civilisti, tudi otroki, ter zaprte bolnišnice spodbujajo terorizem na območju. "Mislim, da je z vsakim dodatnim napadom, z vsako dodatno civilno žrtvijo, vsakim ubitim otrokom, ta jeza večja, zato je ključno vzpostaviti neko premirje in se nato pogovarjati, kako potem," je dejala.
Opozorila je tudi, da je Hamas teroristična organizacija, katere cilj je uničenje Izraela, po drugi strani pa je zaskrbljujoče tudi naraščanje antisemitizma. Zato so se v EU strinjali, da so nujni pogovori z drugimi akterji v regiji, da razmere ne bi eskalirale in da bi se pogovarjali o rešitvi dveh držav, pri čemer mora biti aktivna tudi unija. Strinjali so se tudi, da ne dovolijo prisilnega preseljevanja Palestincev z območja Gaze ter se zavzemajo za krepitev palestinskih oblasti in nadaljnje delovanje ZN na območju.
"Delamo na tem, da konflikt ne bo izbruhnil v regijo," je poudarila in dodala, da pri tem sodeluje s Španijo, Belgijo, Luksemburgom in Irsko, ki imajo podoben pogled na konflikt in ga skušajo deeskalirati.
Miroslava Gregoriča (Svoboda) je zanimalo, kako se slovenska diplomacija pred članstvom v Varnostnem svetu ZN tudi s strategijo o zunanji politiki pripravlja na mirovna pogajanja za dosego cilja dveh držav in za mir v Ukrajini.
Fajon je odgovorila, da je strategija o zunanji politiki spisana, vlada jo bo skupaj z deklaracijo o zunanji politiki in prioritetami, ki jih bo Slovenija zagovarjala v VS ZN, predvidoma obravnavala prihodnji teden, OZP pa predvidoma decembra.
Slovenija Ukrajini po besedah ministrice stoji ob strani, ko gre za vprašanje pomoči in ozemeljske celovitosti in si želi, da se vojna tam čimprej konča. Slovenija lahko tudi kot članica VS ZN pomembno prispeva k temu, da kot posrednik deluje za dosego miru. "Ukrajina se zdaj zdi pozabljena, a je pomembno, da tam čim prej dosežemo mir," je poudarila in še pojasnila, da aktivno sodeluje v mirovni formuli ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ker v njej sodeluje ena od vpletenih strani.
