Romska problematika v škocjanski občini je zaznamovala tudi oktobrsko sejo občinskega sveta. Nekajurna razprava o stanju na tem področju ob poročilu Centra za socialno delo Novo mesto je minila (tudi) ob povišanih tonih. Nato je sledilo sprejemanje strategije reševanja romske problematike v občini 2023–2030+, ki jo je v nekaj mesecih pripravila občina in po besedah direktorice občinske uprave Petre Pozderec prinaša kup ukrepov na osmih ključnih področjih, ki naj bi prispevali k reševanju pereče romske problematike. Pri pripravi so sodelovali tudi policija, Center za socialno delo (CSD) Novo mesto, škocjanska šola, novomeški zavod za zaposlovanje in urad za narodnosti, opravili so tudi anketo med občani, tudi med Romi. Do leta 2030 bi za ukrepe potrebovali 2,3 milijona evrov.
A dokumenta ob koncu seje svetniki niso sprejeli, čeprav so ga pozdravili. Prepričani so, da morajo nekatere stvari še natančneje doreči, da bo dokument res kakovosten, zlasti je potreben premislek glede sprememb OPN in predvidenega umeščanja romskega naselja. Upoštevali bodo še predloge odborov, urada za narodnosti in drugih ter se na to temo sestali spet v mesecu dni.
CSD opaža anomalije
Alen Pust, pomočnik direktorice CSD Dolenjska in Bela krajina, enota Novo mesto, je na seji podal poročilo s terena in postregel z nekaj podatki: da je večina Romov iz romskega naselja Dobruška vas stalna prejemnica pravic iz javnih sredstev, da je vse več obvestil, ki jih o težavah z njimi dobivajo od policije, sodišč, šol in posameznikov, da na CSD ugotavljajo izrazito povečanje kaznivih dejanj mladoletnih oseb, da romski otroci ne obiskujejo pouka, da v mnogih družinah vlada nasilje, da zaznavajo številne odvisnosti in medsosedske spore, da otroci in mladoletnice nemalokrat pobegnejo od doma v druga naselja.
»V zadnjem času se tu srečujemo še z osnovnim izzivom pri svojem delu, to je zagotovitev varnosti strokovnim delavcem, ki vstopajo v naselje,« je povedal Pust in poudaril, da se tudi na CSD zavedajo anomalij in vidijo, da gre marsikaj narobe. Želijo si nekatere zakonske spremembe in so pogosto nemočni, a delovati morajo po zakonu. »Tudi nam ni prav, da dobijo starši večji otroški dodatek, če romski otroci ne hodijo v vrtec,« je povedal primer in poudaril, da romsko problematiko dobro poznajo, saj pokrivajo šest občin, v katerih živi več kot tri tisoč Romov, in si resnično želijo kake rešitve, »žal pa je delo na CSD postalo birokracija«.
Nastajajo favele
Svetniki, ki so Pustu dali vedeti, da bi se moral CSD bolj udeleževati njihovih sestankov in sej na temo romske problematike – Pust je dejal, da vedno pridejo, kadar presodijo, da je to potrebno, da so sodelovali z občino pri pripravi strategije, da pa pogrom nad njimi ni potreben, ampak naj raje sodelujejo in iščejo rešitve –, so nato povzemali glavne težave, povezane s prebivalci romskega naselja.
Skupna ocena je, da je stanje alarmantno in da vlada veliko razočaranje zaradi nesprejetja predlagane zakonodaje za reševanje romske problematike v državnem zboru, čeprav je bilo zbranih 41 tisoč podpisov občanov. »Romi niso dnevnopolitična tema, gre za resen problem vseh. Mi pa vzgajamo zakrknjene kriminalce in žal imamo v Dobruški vasi geto in delamo favele. To ni dobro. V naselje si ne upajo več delavci CSD, komunalna služba in mnogi drugi. Najslabše pa je, da vse rešuje policija – to je le gašenje požara, treba je delati preventivno in z roko v roki z vsemi akterji, saj smo vsi na istem bregu,« je dejal svetnik Silvo Vene (Bučka – neodvisna lista).
V šoli težave
V zadnjem času je bilo tudi v škocjanski šoli nekaj primerov, ko so romski učenci nadlegovali učence, kar je na seji povedala svetnica Blanka Matko (Lista za gospodarski razvoj), navzoč je bil tudi eden od staršev prizadetih otrok. Dva starša sta menda podala celo kazenske ovadbe.
Ravnateljica OŠ Frana Metelka Škocjan Janja Lesjak je jasno povedala, da v šoli ne tolerirajo nikakršnega nasilja in da sistemskega nasilja v šoli ni. Dogajajo pa se medvrstniški spori in tudi v zadnjih primerih so se odzvali, kot je treba: obvestili so ustrezne organe, se z učenci o vsem pogovorili, zoper nekatere bodo vzgojno ukrepali: »Ampak moramo se držati pravil in zadeve peljati po predpisanih postopkih.«
Eden od navzočih staršev je dejal, da želijo le zagotovilo o varnem okolju za svoje otroke v šoli, kar verjetno pomeni povečanje števila učiteljev popoldanskega varstva in celo razmislek o zunanjem varovanju. »Ker imamo dovolj odgovorov, da ravno tisti trenutek ni bilo tam nikogar,« je dejal oče, ki se je udeležil seje.
Širjenje nestrpnosti?
Na občinski seji, ki so ji prisostvovali tudi načelnica Policijske postaje Šentjernej Tamara Bizjak s pomočnico in nekaj krajanov, je postalo še živahnejše, ko je spregovoril Janez Doltar, v. d. direktorja urada za narodnosti, ki zdaj redno prihaja na seje v Škocjan. S sabo je prinesel ustavo in kazenski zakonik. »Teh nebuloz in širjenja nestrpnosti ne bom prenašal. Dve leti zapora za tistega, ki širi nestrpnost. Skoraj vsak vaš govor je bil na meji širjenja nestrpnosti. Pogovarjajmo se raje o rešitvah, tudi v vladi jih delamo. Vsi vemo, kje so težave, in smo jih že stokrat premleli,« je rekel svetnikom.
Ko so ti protestirali, da niso nestrpni, je Doltar nadaljeval: »Pišem si in kar nekaj besed lahko tu izvlečem. Prej ali slej bom zoper nekoga, ki širi nestrpnost, napisal ovadbo, ker imam tega dovolj. To nam ne prinaša točk. Moramo se pogovarjati, kaj bomo naredili, kako bomo romske otroke povlekli ven iz takega stanja, da se bodo izšolali, imeli službo, da bodo živeli drugačno življenje, da se ne bo naselje širilo, ampak bodo šli ven po svetu. To moramo doseči, sicer bomo res dosegli favele,« je dejal zbranim.
Kaj pa zasebna lastnina?
Svetnik Bogdan Krašna (Lista za gospodarski razvoj) in krajan Žiga Lampe, oba člana odbora za gospodarske dejavnosti, sta Doltarja takoj opozorila, da obstajajo pravice in odgovornosti. »V ustavi res piše pravica do bivanja, ampak tudi pravica do zasebne lastnine. Rešimo najprej to,« je dejal Lampe. Krašna pa je spomnil: »Nihče ni nastopal nestrpno do Romov, to ni argument za reševanje zadev. A Romi tu živijo na ukradeni zemlji in večinoma gre za črne gradnje. Prva naloga je vrnitev lastnine, saj je vendar treba spoštovati ustavo!«
Doltar je pojasnjeval dalje. »Ta lastnina je bila družbena lastnina, ko so se Romi naselili. V postopku denacionalizacije je bila vrnjena lastnikom, in smo tam – kam predlagate, da bi Rome preselili? Na vaše dvorišče, gospod Krašna? Ta zemlja je popolnoma izgubila vrednost. Prodajte to občini, da bodo lahko naredili igrišče za otroke. Če ste proti, je to zame nestrpnost. Kdor bo prvi dvignil glas proti, ga bom ovadil v Ljubljani na policiji,« je dejal. Vročo debato je prekinil župan Jože Kapler in točko končal.
