Projekt sofinancirajo Islandija, Lihtenštajn in Norveška s sredstvi finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora. Njegov namen je dvigniti odpornost naravnih ekosistemov, ki so najbolj pod pritiskom podnebnih sprememb, z izboljšanjem znanj za njihovo upravljanje in izvedbo ukrepov za njihovo obnovo.
Poleg Občine Grosuplje projekt izvajajo še Zavod za turizem in promocijo - Turizem Grosuplje, Zavod RS za varstvo narave, Zavod za gozdove Slovenije, Gozdarski inštitut Slovenije in norveški projektni partner HGUt. V okviru projekta, za katerega so dobili 1,2 milijona sredstev iz omenjenega evropskega mehanizma in bo trajal do pomladi prihodnje leto, nameravajo obnoviti gozdove in mokrišča s skupno površino 46,2 hektarja.
V Grosupljem so po besedah direktorice občinske uprave Zdenke Grozde med drugim odkupili 500 kvadratnih metrov zemljišča, na katerem bodo uredili mokrotni travnik na območju Krajinskega parka Radensko polje. Na njem se bodo med drugim vzdrževalci ekosistemov usposabljali, kako jim pomagati, da so ustrezno odporni na podnebne spremembe.
Uredili bodo učno pot
Urediti nameravajo tudi tri kilometre dolgo učno pot z razgledno ploščadjo, od naravovarstvenega centra Žabja hiša v Mali Račni, preko Velike Račne do poplavnega gozda v Kopanju. "Trenutno smo v fazi izbire izvajalca. Rok, do katerega mora biti učna pot končana, je marec prihodnje leto," je za STA povedala Grozdetova.
Mali koraki na naravo - s pogledom naprej za skupnost
Na današnji mednarodni konferenci z naslovom Mali koraki na naravo - s pogledom naprej za skupnost, sicer sodelujejo številni domači in tuji strokovnjaki ter predstavniki javnih inštitucij in zavodov, povezanih z ohranjanjem narave. Razpravo je odprl župan občine Grosuplje Peter Verlič, zbrane pa je kot slavnostna gostja nagovorila tudi veleposlanica Norveške na Madžarskem, pristojna tudi za Slovenijo Trine Skymoen.
Ta je po besedah, ki jih je za STA povzela direktorica občinske uprave, povedala, da pozdravlja naklonjenost lokalne skupnosti za usposabljanje upravljavcev ekosistemov, saj bo to pripomoglo k temu, da bomo zanamcem naravo prepustili v boljši kondiciji.
Po uvodnemu delu konference je nato sledil strokovni del, na katerem je govora o podnebnih spremembah v luči Nature 2000 in o tem, kako prilagajati okoljevarstvene ukrepe na vremenske ujme, ki jih je iz leta v leto več.
