Ministrstvo za pravosodje je pripravilo spremembe sodniške zakonodaje, ki pomenijo eno večjih reform v sodstvu. Gre za predloge zakonov o sodiščih, sodniški službi ter noveli zakona o sodnem svetu, ki jih je ministrstvo za pravosodje poslalo v javno razpravo v začetku oktobra, končala pa se je v teh dneh. Pripomb ni manjkalo. Medtem ko je sodnike zanimalo predvsem, kako bodo urejene njihove plače, s(m)o se novinarji zbali, da bo s sprejetjem zakona o sodiščih močno otežen in okrnjen dostop do izrečenih sodb.
Sporni 117. člen
Društvo novinarjev Slovenije (DNS) je namreč opozorilo na predlagani 117. člen zakona o sodiščih, v katerem je zapisano, da naj bi bile po novem javne le še tiste pravnomočne sodbe, ki bi jih vrhovno sodišče po lastni presoji samo objavilo na spletnih straneh sodišča. S tem naj bi novinarjem in javnosti v celoti odvzeli pravno podlago, da bi do sodb, ki so izrečene v imenu javnosti, prišli prek zahtevkov, vloženih po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja. »Prepričani smo, da bi takšne spremembe povzročile izjemno škodo informiranju javnosti, za Slovenijo pa bi to pomenilo odmik od dolgoletne prakse, ki jo zasledujejo vse demokratične države, to je transparentno delovanje vseh treh vej oblasti,« so izpostavili v DNS.
Pojasnilo ministrstva
Z ministrstva za pravosodje smo prejeli pojasnilo, da javnosti nikakor ne želijo ali nameravajo omejiti dostopa do odločb. »Ravno nasprotno, želimo razširiti njihovo dostopnost javnosti s (praviloma) obvezno objavo odločb na svetovnem spletu,« so zapisali. Kot so pojasnili, naj bi si javnost napačno interpretirala novo zakonsko ureditev. »Izpostavljeni in domnevno sporni (8.) odstavek 117. člena se ne nanaša na celotni člen, temveč zgolj in samo na 3. odstavek 117. člena, ki določa izjeme od splošnega pravila objavljanja vseh odločb (kot rečeno, izključitev javnosti iz sojenja iz utemeljenih razlogov, npr. zaščita mladoletnikov),« so dodali.
Nejasnost bodo odpravili
Razlog za napačno razumevanje javnosti se po mnenju ministrstva skriva v načinu, kako je 117. člen zakona zapisan. Da pri razumevanju in uporabi zakona ne bi bilo težav in morebitnih napačnih interpretacij, bodo v nadaljevanju zakonodajnega postopka zapis člena popravili, tako da bo jasno, da se omejitve objav nanašajo zgolj na primere, kjer so udeleženi mladoletniki ali pa je bila javnost izključena že v postopku, oziroma sodbe, ki iz utemeljenih in zakonsko predpisanih razlogov izjemoma niso javne.
Kaj pa plače sodnikov?
DNS je izrazilo tudi nasprotovanje predlogu zakona o sodniški službi, ki v povezavi z načrtovanimi spremembami zakona o sodiščih zapira dostop do informacij o sodniški službi, med drugim do podatkov o plačah in prenehanju službenega razmerja sodnikov, ki so za vse druge javne funkcionarje javni. »Niti zamisliti si ne upamo, da bi takšnemu predlogu sledili tudi zakonodajna in izvršilna veja oblasti. S tem bi bile popolnoma izničene vse pridobitve na področju dostopa državljanov do zanje pomembnih javnih informacij in dokumentov, bistveno bi bil otežen nadzor nad zakonitostjo delovanja državnih organov in nadzor nad transparentno porabo javnega denarja,« menijo v DNS.
Plače – da, bolniške in dopusti – ne
Na ministrstvu za pravosodje pojasnjujejo, da bodo »podatki o plači sodnika še naprej javni, kot so zdaj, prav tako bo javen podatek o opravljenem pravniškem državnem izpitu (PDI) itd. Ne bodo pa javni (kot niso bili niti sedaj) podatki, ki so potrebni za obračun plač (npr. število dni bolniške odsotnosti, dopusta). Sodišča so samostojen državni organ, v katerega pristojnost sodi objava podatkov o plačah, posamezniki pa lahko podatke o plačah pridobijo na podlagi dostopa do informacij javnega značaja,« so zapisali.
