»Sposobni smo pripraviti in uskladiti sistem plač in davkov, da bo bolj pravičen. Za končni cilj novega davčnega sistema bi si morali postaviti večje plače zaposlenih in boljše življenje, hkrati bi se moralo več denarja steči v državni blagajno. Še nobena vlada ni želela pomoči najboljših podjetnikov, ki vse življenje ustvarjajo uspešne zgodbe in znajo z denarjem.«
To je v odprtem pismu, ki ga je naslovil na vse prebivalce Slovenije, pred dvema tednoma zapisal Joc Pečečnik, predsednik Kluba slovenskih podjetnikov (SBC), ene od delodajalskih organizacij. Pečečnik je oster kritik dodatne davčne obremenitve plač, ki bi financirala obnovo po katastrofalnih poplavah in uvedbo dolgotrajne oskrbe. Prebivalce Slovenije je posvaril, da se vračamo v 80. leta prejšnjega stoletja, v čas Jugoslavije, kjer je bila središče sveta država, vsi drugi, predvsem podjetniki, pa so veljali za sovražnike.
Medtem ko Pečečnik, sedmi najbogatejši Slovenec na lanski lestvici revije Manager, govori o pravičnem davčnem sistemu, se je sam že pred dvema desetletjema odločil, da sedež svojega poslovnega imperija preseli na Nizozemsko. Gre za državo, ki velja za največjo davčno oazo v EU. Številnim multinacionalkam namreč omogoča, da prek podjetij, ki uradno domujejo na Nizozemskem, plačajo manj davka v državah, kjer dejansko poslujejo.
Na podjetje, ki ima sedež na Nizozemskem, je Pečečnik od Američanov dobil več kot 300 milijonov evrov kupnine ob prodaji igralniške skupine Interblock. Ta denar že nekaj časa vlaga v različne naložbe v Sloveniji in regiji, uporablja pa ga tudi za širjenje svojega vpliva.
Denar od kupnine v Slovenijo nakazuje s posojili
Pečečnik je tako že leta 2004 v Rotterdamu, drugem največjem nizozemskem mestu, odprl podjetje Elektroncek Group. Šlo je za zaprto družbo z omejeno odgovornostjo, njeni lastniki pa so bili delničarji, ki se jim ni treba javno razkrivati. Pečečnik ga je označeval kot »družinsko naložbeno podjetje«, o njegovem poslovanju pa je javno mogoče izvedeti le, da ima dobrih 48.000 evrov ustanovnega kapitala.
Podjetje iz Rotterdama je bilo vrsto let tudi največji lastnik skupine Interblock, ki jo je lani za okoli 314 milijonov evrov prodal ameriškemu finančnemu skladu Oaktree Capital. Celotno kupnino iz Pečečnikovega posla življenja je torej prejelo nizozemsko podjetje. Iz podatkov poslovnih registrov je razvidno, da sta njegova zastopnika Pečečnikov tesni sodelavec Andrej Zupančič in Benjamin David Barnett, ki je na tem položaju prejšnji mesec zamenjal prav Pečečnika.
Pečečnik je prodajo dokončno izpeljal junija lani, denar, ki ga je dobil na Nizozemsko, pa je v Slovenijo začel očitno vlagati prek posojil. Konec lanskega leta, ko je že prejel kupnino za Interblock, je tako njegovo slovensko podjetje Elektronček že imelo za 60 milijonov evrov dolgoročnih finančnih obveznosti.
Kdaj jih je najelo in pri kom, uradno ni mogoče ugotoviti. Zelo verjetno pa jih je nakazala nizozemski Elektroncek Group. V celotnem lanskem letu je slovensko podjetje zabeležilo zgolj 350.000 evrov finančnih odhodkov. To pomeni, da je toliko plačalo za obresti. Dejstvo, da projekte financira na ta način, pomeni, da se bo denar po odplačilu teh posojil znova vrnil na Nizozemsko.
Iz davčne oaze govori o »trdem socializmu«
Nesporno je, da so Pečečnikove finančne operacije zakonite. V žargonu davčnih svetovalcev nosijo ime davčna optimizacija, s katero si podjetniki ustvarijo lastniško strukturo, ki jim omogoča plačilo najnižjih možnih davkov. Za to je Nizozemska ena najbolj idealnih držav, saj je znotraj EU. Še nekaj je dejstvo: gre za denar, ki ga je Pečečnik kot nekdanji garažni podjetnik ustvaril z lastnim delom, zato lahko z njim počne, kar želi. V Sloveniji upravičeno velja za zgodbo o uspehu.
Toda isti Pečečnik, ki je mrežo svojih podjetij s pomočjo davčnih oaz sestavil na način, da sam kot končni lastnik v Sloveniji plača čim manj davka, je že nekaj časa najglasnejši v vrsti tistih, ki govorijo o davčnem primežu nad podjetniki.
Še v času prejšnje Janševe vlade je bil sicer bolj ali manj tiho. Molk je prekinil nekaj dni pred lanskimi parlamentarnimi volitvami, ko jo je pohvalil, da »je za podjetnike naredila veliko, zato je Slovenija v vrhunski kondiciji«. Po menjavi oblasti je šel na okope. Glasno je kritiziral davčno reformo ministra za finance Klemna Boštjančiča, ki je ponovno uvedla višjo obdavčitev najemnin in dividend.
»Nekoč nam je uspeh preprečevala bivša država. Danes nas je strah, da nas bo ubila lastna vlada,« je poudarjal Pečečnik, ki je vladi očital logiko trdega socializma. Pred dnevi se je spet oglasil. »Ujma je prinesla mnogo nesreč, dejstvo pa je, da je sedanji vladi posijalo sonce. Vlada bo zaradi ujme preživela in oddelala svoj mandat. Situacija bo uporabljena, da se bo 'domovina' izkoristila, da se krepi država. Pot do cilja je odprta, pa še sovražnika imamo. Čas je, da se naredi Slovenija, d. o. o., podjetje za oblast in slast,« je zapisal Pečečnik.
Govori o »krempljih države«, od nje pa želi pomoč
»Vsi drugi, ki jih ne kontroliraš, ker so ekonomsko neodvisni (beri: tisti, ki delajo, kmetje, obrtniki, podjetniki, posamezniki), so sovražniki. Država že deluje v smeri, da bo poskrbela za vse. Država bo pomagala, država bo dala, država išče rešitev, država gradi, država bo organizirala, država bo nasitila. Vas to na kaj spominja? Kje je tukaj odgovornost posameznika in njegov doprinos? Ni je, posameznik je izničen,« je dodal.
Medtem ko Pečečnik poziva vlado, naj zniža davke in iz gospodarstva umakne »svoje kremplje«, pri svojih spodletelih poslih upe polaga ravno v državo. Tako od nje pričakuje, da mu bo za bežigrajski stadion plačala 18 milijonov evrov in ga po 15 letih rešila nasedle naložbe. Od državnega zavoda za blagovne rezerve pa je s tožbo zahteval, naj mu plačajo skoraj pet milijonov evrov za nabavo mask in druge zaščitne opreme, ki jo je v Slovenijo dobavil aprila 2020. Takrat je javno govoril, da so maske »dobesedno ukradli iz tovarne«.
Loteva pa se tudi številnih drugih naložb. Tako je Pečečnikovo nizozemsko podjetje konec lanskega leta postalo lastnik polnilnice naravne vode Costella v Fari pri Kostelu, v začetku letošnjega leta pa še finančne družbe Primorski skladi. Lotil se je tudi nepremičninskih poslov na Hrvaškem. V naselju Ičići v Opatiji bo s partnerji zgradil luksuzno letovišče, v katerem bo enajst objektov. Podoben projekt načrtuje v Benetkah, kjer naj bi v okviru Venice Marina resort zrasla tudi Marina. Obnoviti namerava tudi zapuščeni hotel v švicarskem St. Moritzu.
Konec minulega leta je postal lastnik družbe Golf Arboretum, ki upravlja največje igrišče pri nas. Želi si prevzeti nova igrišča drugod po Sloveniji. Letos spomladi je kupil poslovne prostore za Bežigradom v Ljubljani, na območju nekdanje tiskarne Mladinske knjige. Nedavno je postal lastnik obubožane tekstilne tovarne Moda Mi&Lan. Denar vlaga tudi v start-up podjetja.
