Slovenska družba se sicer zaveda težav alkoholizma, a je alkohol še vedno najbolj dostopen produkt, ki povzroča odvisnosti. Leta 2022 je poraba čistega alkohola na prebivalca, starega 15 in več let, znašala 10 litrov, to je približno 220 pollitrskih steklenic ali pločevink piva. V zadnjih petih letih se je poraba gibala med 9,8 in 11,1 litra, na NIJZ pa dodajajo, da moramo k tej porabi prišteti še neregistrirano porabo alkohola, ki je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije za Slovenijo ocenjena na 1,8 litra čistega alkohola na prebivalca, starega 15 let in več.
Problematična je tudi alkoholiziranost mladih, saj naj bi bila na eni strani toleranca staršev do alkohola prevelika, na drugi pa je alkohol še vedno prepoceni. Poleg tega imamo zelo močno proizvodnjo alkoholnih pijač tudi doma, zato je tega izdelka še toliko več na trgu.
Med primeri dobre prakse boja z alkoholizmom strokovnjaki navajajo Islandijo. Tam so imeli veliko težav s pitjem alkohola med mladimi. A ko so mladim omogočili zastonj udeleževanje pri športu ali plesu – ta dva primera navajajo kot aktivnosti, ki pri mladih sprožajo podobne reakcije kot alkohol – je v nekaj letih poraba alkohola med mladimi zelo upadla. Ne smemo zanemariti dejstva, da se človeški možgani razvijajo do vsaj 24. leta starosti, in če mladi začnejo prekomerno piti do te starosti, obstaja velika nevarnost, da bodo postali odvisniki od alkohola.
Vsega je kriv etanol
Na NIJZ sicer redno spremljajo podatke o porabi alkohola, a registra oseb, zasvojenih z alkoholom, nimajo. »Porabimo pa največ piva, okoli 4,7 litra, še nekaj let prej je bilo na prvem mestu vino,« pravi zdravnica Sandra Radoš Krnel. Alkohol sam po sebi ne povzroča zasvojenosti, ampak ga povzroča etanol, pojasnjujejo strokovnjaki, ki pa je prisoten v vseh alkoholnih pijačah.
»Evropska regija je regija z najvišjo porabo alkohola na svetu. Slovenija se uvršča med države z zelo visoko porabo alkohola. Žal se to pozna tudi pri smrtnosti,« dodaja zdravnica Marjetka Hovnik Keršmanc.
Po poročilu Eurostata je leta 2019 v EU 8,4 odstotka odraslih prebivalcev pilo alkoholne pijače dnevno, 29 odstotkov tedensko, a le 26 odstotkov jih v zadnjih 12 mesecih ni pilo. Dnevno pitje alkohola se s starostjo povečuje, vendar pa je v starostni skupini 75 let ali več tudi največji delež tistih, ki niso nikoli ali vsaj v zadnjih 12 mesecih pili alkoholnih pijač.
Tudi rak nastaja zaradi alkohola
Leta 2021 so tako zaradi alkoholu pripisljivih vzrokov zabeležili 890 smrti (692 moških in 198 žensk), kar pomeni, da sta vsak dan v povprečju umrli več kot dve osebi. Med umrlimi zaradi alkoholu in vzrokov, ki jih alkohol povzroča, je bilo 3,5- krat več moških kot žensk, skoraj polovica (49 odstotkov) je umrla pred 65. letom starosti, kar predstavlja prezgodnjo umrljivost.
»Nastanek teh bolezni in z njimi povezane smrti so izključno posledica pitja alkohola. Breme umrljivosti zaradi alkohola je še večje, če upoštevamo tudi smrti, katerih posredni vzrok je alkohol. To so rakave bolezni, s pitjem alkohola je vzročno povezanih vsaj sedem vrst rakov: ust, žrela, grla, požiralnika, jeter, debelega črevesa in danke, ženske dojke,« pravi Marjetka Hovnik Keršmanc.
Ekonomsko breme alkohola
Zdravstvene in družbene posledice rabe alkohola so zelo velike, te niso omejeno le na posledice za zdravje in z njimi povezane stroške, ampak povzročajo tudi socialne in gospodarske izgube, povezane s stroški zaradi manjše produktivnosti, z brezposelnostjo, stroški pravosodnega in prometnega sektorja, socialnega varstva, pa tudi s stroški, ki jih lahko pripišemo bolečini in trpljenju prizadetih. Tudi za Slovenijo predstavlja raba alkohola veliko ekonomsko breme, ki se kaže v visokih zdravstvenih in drugih stroških. Samo ocena zdravstvenih stroškov med letoma 2012 in 2016 je v povprečju znašala 147 milijonov evrov letno, kar predstavlja od tri do 4,6 odstotka vseh izdatkov za zdravstvo na leto. Če upoštevamo še prometne nezgode, nasilje v družini, kriminalna dejanja ali vandalizem, se je ta številka povzpela na 228 milijonov evrov. S trošarinami od alkohola in alkoholnih pijač pa smo v zadnjih letih v državni proračun v povprečju dobili približno 103 milijone evrov na leto.
Žalostno prvo mesto Slovenije
Podatke potrjujejo tudi podatki Eurostata, po katerih Slovenijo dosega žalostno prvo mesto z več kot 17 umrlimi na sto tisoč prebivalcev, na drugem mestu je Poljska z desetimi žrtvami. Povprečje EU je sicer 3,6 smrti na sto tisoč prebivalcev, torej skoraj petkrat manj kot v Sloveniji.
Strokovnjake najbolj skrbi dejstvo, kako zelo je poskočila smrtnost, saj je bila Slovenija še leta 2011 na četrtem mestu v Evropi. Po nekaterih podatkih, kot pravijo poznavalci, smo torej zelo »mokra družba«, še pred leti je bilo pri nas po nekaterih ocenah 80 tisoč odvisnikov od alkohola, danes pa smo že blizu 220 tisoč odvisnikom.
