Slovenijo pokriva skoraj 60 odstotkov gozda, kar ne pomeni samo, da imamo zajetno lesno bogastvo in nešteto možnosti za rekreacijo, ampak so zelena prostranstva tudi pravi raj za nabiralce, saj na njih uspevajo različne vrste užitnega rastlinja.
Trenutno so nabiralcem privlačni predvsem gobe in kostanj, kar vse seveda lahko (na)beremo, a v omejenih količinah, ali kot je napisano na spletni strani ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: pri tem bodimo zmerni.
Pravzaprav je točno določeno, koliko lahko odnesemo domov. Posameznik lahko v gozdu za lastne potrebe na dan nabere največ dva kilograma gob oziroma največ dva kilograma kostanja na dan. Če tega ne upoštevamo, nas lahko preganja gozdarska inšpekcija, ki tudi trenutno poostreno nadzira obiskovalce gozdov.
Če nas zasači s preveč izplena, je predvideva globo od 200 do 400 evrov za posameznika. Zakaj so količine omejene? Ker prekomerno nabiranje škoduje tako gozdnim rastlinam kot tudi celotnemu gozdnemu ekosistemu. Omenimo še, da je tudi pri nabiranju mahov omejitev pri dveh kilogramih, pri zelnatih rastlinah pa do enega kilograma.
Trinajstkrat storili prekršek
Inšpekcijske aktivnosti so izvajali že avgusta, ko so inšpektorji in nadzorniki ugotavljali, ali se ljudje zavedajo dejstva, da so v gozdu na obisku, in se temu primerno tudi obnašajo. Niso torej kontrolirali samo, koliko plodov so Slovenci nabrali za domov, ampak tudi, ali so uporabljali gozdne ceste v skladu z režimom njihove uporabe, ali so pravilno parkirali svoja vozila v naravnem okolju, ali so gobe prenašali v plastičnih vrečkah, ali so jih odvzemali iz mirnih con, kar je prepovedano (mirne cone so obsežnejši deli gozdnega prostora, v katerih se omejijo oziroma prepovedo dejavnosti, ki vznemirjajo prostoživeče živali), ali so v naravnem okolju kampirali in kurili. Gozdarska inšpekcija je v takšnih primerih nevestnega obnašanja avgusta izrekla 13 prekrškovnih ukrepov.
Najpogostejše so sicer kršitve, ki jih obravnavajo gozdni inšpektorji, bolj kot s prevelikim izplenom plodov, povezane z nedovoljeno vožnjo v naravnem okolju, saj nabiralci uporabljajo gozdne ceste v nasprotju z režimom uporabe (vozijo po gozdnih cestah, ki so razen za gospodarjenje z gozdom zaprte za promet, kar je označeno s prometnimi znaki), vozijo po gozdnih vlakah ali pa nedovoljeno parkirajo v naravnem okolju.
Problem tudi stare in črvive gobe
Pri gobah pa je treba biti previden tudi, da ne zaužijemo strupenih. Da se to Slovencem ne zgodi ravno poredko, pričajo podatki Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana, ki je v preteklih petih letih zabeležil 483 zastrupitev z gobami. »Več kot dve tretjini bolnikov sta bili stari nad 30 let. Ker ljudje s simptomi zastrupitev ne poiščejo vedno zdravniške pomoči, je po naši oceni primerov več. Največ zastrupitev obravnavamo poleti in jeseni, ko je za rast gob najugodnejši čas. Zaradi shranjevanja gob so zastrupitve z njimi prisotne vse leto,« je povedal dr. med. Gašper Razinger iz Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana. Nevarne so tudi užitne gobe, ki so črvive, prestare, in gobe, ki so nabrane na kontaminiranih rastiščih, na primer na odlagališčih odpadkov.
