Vanja Ropič, mama 19-letnega Vida, že nekaj časa išče nekoga, ki bi ji pomagal pri negi in varstvu, a se na razpis na objavo na facebooku – ki je sicer imela več sto všečkov in delitev – ni oglasil prav nihče. Na pristojnem ministrstvu se zavedajo, da so na tem področju potrebne zakonske spremembe, predlog naj bi obravnavali še ta mesec.
Prenizko plačilo
"Prej sem opravljala delo osebnega asistenta, ki je izjemno zahtevno, delala sem popoldan, vikende, praznike... Zdaj sem zaposlena v trgovini in zaslužim več. Tu ni logike. Država bo gotovo na tem področju nekaj morala narediti," pravi Sandra, ena izmed naših sogovornic, ki je pred kratkim zamenjala službo.
Prav nizko plačilo osebnih asistentov je eden izmed razlogov, da tega dela marsikdo ne želi opravljati. Osnovna plača je v višini minimalne plače, 26. plačnega razreda, kot velja za javni sektor, in sicer za zaposlene, ki osebno asistenco izvajajo neprekinjeno tri leta pri izvajalcu osebne asistence. Plača brez dodatkov tako znaša 890 evrov. Skladno s Pravilnikom o osebni asistenci so v nekaterih primerih upravičeni še do dodatkov: za nočno delo, za delo v nedeljo, na praznike, za izmensko delo, deljen delovni čas. Nekateri prejmejo še dodatek za posebne obremenitve in odgovornosti v višini največ 15 % urne postavke osnovne plače, ko delajo z uporabniki, ki potrebujejo več nege. A tudi vsi dodatki ne znesejo dovolj, da bi konec meseca asistenti prejeli primerno plačo.
Zakaj ni zanimanja za to delo?
Ropičeva je dobro seznanjena s problematiko, pa vendar jo je neodzivnost na razpis nekoliko presenetila: "Težko verjamem, da zraven tolikšnega števila brezposelnih ni nikogar, ki bi želel biti osebni asistent. Res se verjetno marsikomu, ki dobi 500 evrov socialne pomoči, je upravičen do subvencije najemnine ipd., niti ne splača. To delo bi moralo biti bolj cenjeno in plačano. Zdi pa se mi tudi, da je ta poklic v javnosti premalo poznan, mnogi niti ne vedo, kaj to pomeni, kaj bi dejansko delali kot osebni asistenti."
Zraven slabega plačila izpostavlja še en nesmisel, in sicer, da so osebni asistenti enako plačani za delo z zelo različnimi kategorijami invalidov. Razlika je le v navedenem (15-odstotnem) dodatku za posebne obremenitve: "Tudi moj Vid na primer potrebuje celodnevno nego, previjanje, hranjenje, a ker to ni na sondo, osebni aistent ni upravičen do dodatka. Razumljivo je, da bo potem raje delal pri uporabniku, ki je bolj samostojen, na primer samo slep. Žal, takšna je realnost, pri tem jih razumem." Prav zato meni, da bi morala biti že osnovna plača osebnih asistentov diferencirana glede na zahtevnost varstva in oskrbe uporabnika.
Brez osebne asistence bi zelo težko živeli
Vid ima sicer dva osebna asistenta, a je trenutno njegova mama v veliki zagati. Ena asistentka je na zasluženem dopustu, drugi bolniško odsoten. Sama 24 ur na dan zanj zelo težko skrbi. Da je zadeva še težja, je pred kratkim umrl Vidov oče, ki je pomagal pri skrbi za sina.
"Izvajalci bi morali imeti več zaposlenih za take primere, kot so nadomeščanja. Država pa varčuje na račun kadra. Ko je kdo bolniško odsoten, gre na dopust in podobno, so uporabniki brez osebne asistence, ker jih izvajalcem ne odobrijo. Komisija, ki odloča o upravičenosti in številu dodeljenih ur osebne asistence, pa zadnje mesece sprejema nesmiselne odločitve. Možnih je maksimalno 186 ur mesečne asistence, popolnim invalidom pa dodelijo sto ur, kar je zelo malo. Drugače kot da na ta račun varčujejo, si ne znam razlagati takih odločitev, ker predobro poznam primere," pravi Ropičeva.
Dolgotrajne težave
To ni prvič, da sta se s sinom Vidom znašla v težavah pri iskanju osebnih asistentov. Že pred letom dni sta imela podobno situacijo. Z Vidovima osebnima asistentoma sta zelo zadovoljna, a trenutno bi nujno potrebovala nadomeščanje bolniške, kasneje bi to lahko bila tudi kakšna drugačna, bolj dolgoročna zaposlitev, saj se bo ena izmed Vidovih asistentk kmalu upokojila.
Največ težav imajo z iskanjem moških osebnih asistentov, ki so pogosto fizično spretnejši in primernejši za to delo. "Izbire pa tako ni, ne med moškimi ne med ženskami. Tudi pred letom dni je bil Primož, Vidov osebni asistent, edini, ki se je prijavil na to delovno mesto. Brez pomoči asistentov pa bi bilo življenje nas staršev še veliko težje."
Ministrstvo podatka nima
V Sloveniji delo osebnih asistentov opravlja okrog 8.000 ljudi. Julija letos so v Sloveniji to storitev izvajali za 4.103 uporabnike, ki imajo v povprečju priznanih 86 ur osebne asistence. "Razpolagamo s podatkom, da naj bi osebnih asistentov primanjkovalo, ne pa s podatkom, koliko uporabnikov trenutno išče osebnega asistenta," pravijo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Na področju osebne asistence se pripravlja nov zakon, ki bo predvidoma v javni obravnavi še ta mesec.
