Globalna raziskava, ki je zajela 204 države po vsem svetu in se je osredotočila na 29 vrst raka, je pokazala, da na leto zabeležijo v povprečju kar 1,8 milijona novih rakavih bolezni pri ljudeh, mlajših od 50 let, pri čemer se je stopnja umrljivosti zaradi raka povečala za okoli 30 odstotkov. Raziskava je še pokazala, da je k temu največ prispevala genetika, torej že samo nagnjenje ljudi k boleznim raka, vseeno pa so levji delež k povečanju obolevnosti prispevali kajenje, alkohol ter veliko zaužitega mesa in slane hrane. Med glavnimi dejavniki tveganja je tudi povečana poraba sadja in mleka. Z vsemi temi dejavniki je namreč povezana prekomerna teža, svoje pa dodata še premalo gibanja in visoka stopnja sladkorja v krvi.
Med raki se je v zadnjih desetletjih po številu najbolj razširil rak prsi, ki predstavlja 14 primerov na sto tisoč ljudi, rak dihalnih poti in prostate pa narašča še hitreje – s kar 2,3 odstotka na leto. Zato pa upada število rakavih bolezni jeter, letno za skoraj tri odstotke. Med najbolj prizadetimi deli sveta prednjačijo Severna Amerika, avstralski del Azije in zahodna Evropa.
Raka bo vedno več, ker se prebivalstvo stara
Pri nas pri moških beležijo največ kožnega raka in raka prostate, ki predstavljata petino vseh primerov, sledita pljučni rak ter rak debelega črevesa in danke. Pri ženskah je najpogostejši nemelanomski kožni rak, sledi rak dojk, ki predstavlja petino vseh rakov, nato pa še pljučni rak ter rak debelega črevesa in danke.
»Ti raki so povezani z nezdravim življenjskim slogom: kajenjem, čezmernim pitjem alkoholnih pijač, neustrezno prehrano, premalo gibanja in posledično prekomerno težo ter čezmernim sončenjem,« pravi Vesna Zadnik, predstojnica sektorja Epidemiologija in register raka na Onkološkem inštitutu Ljubljana.
Po nekaterih podatkih bi lahko približno 40 odstotkov vseh novih primerov raka in polovico vseh smrti zaradi raka preprečili kar sami, če bi upoštevali priporočila proti raku.
V Sloveniji za rakom zboli na leto okrog 16.000 Slovencev, več kot 8000 moških in več kot 7000 žensk, umre pa jih več kot 6000, približno 3500 moških in nekaj manj kot 3000 žensk. »Med nami trenutno živi že več kot 120.000 ljudi, ki so kadarkoli zboleli zaradi ene od rakavih bolezni. Čeprav se ogroženost z rakom zmerno veča, je največja pri starejših; med vsemi rakavimi bolniki, zbolelimi leta 2019, je bilo 64 odstotkov starejših od 65 let,« pravi Zadnikova. In ker se slovensko prebivalstvo stara, lahko pričakujemo, da se bo število novih primerov raka še večalo. Ali povedano drugače: med tistimi, ki so se rodili leta 2019, bosta do 75. leta starosti za rakom predvidoma zbolela eden od dveh moških in ena od treh žensk.
Problem so tudi mladi
V Sloveniji v zadnjem desetletju v povprečju vsako leto za rakom zboli 150 mladostnikov in mladih odraslih med 15. in 29. letom starosti. Med pogostejšimi raki, za katerimi zbolevajo mladi, so tudi krvni raki, še posebej limfomi. »Če poskušamo pri starejših bolnikih z zdravljenjem predvsem ohraniti kakovost življenja, pa pri mladih bolnikih v prvi plan pride prizadevanje bolezen pozdraviti,« pojasnjuje Matevž Škerget s Kliničnega oddelka za hematologijo v UKC Ljubljana. To seveda vključuje agresivno zdravljenje, katerega posledice so tako fizične kot duševne narave.
Vse več priložnosti za preživetje
Stopnja preživetja bolnikov z rakom se izboljšuje. Petletna statistika, ne glede na vrsto raka, a če odštejemo nemelanomskega kožnega, govori, da je zdaj stopnja preživetja 58-odstotna pri moških in 62-odstotna med ženskami. »Ključni dejavniki za preživetje bolnikov z rakom so še vedno starost, stadij ob diagnozi in ustrezno zdravljenje,« pravi Vesna Zadnik.
Leta 2020 je bila sicer Slovenija po tako imenovani incidenčni stopnji, torej deležu ljudi s to boleznijo, pri vseh vrstah rakov, razen kožnega, na osmem mestu med 27 evropskimi državami. Večji delež so imeli le Irska, Danska, Nizozemska, Belgija, Ciper, Madžarska in Francija. Po umrljivostni stopnji smo prav tako na sedmem mestu, večjo umrljivost so imeli Slovaška, Poljska, Ciper, Madžarska, Hrvaška in Danska.
Zdravila so vse bolj učinkovita
Seveda je tudi vse več zdravil, ki zdravijo ali vsaj zavirajo razvoj raka. Domen Ribnikar, predstojnik Sektorja internistične onkologije, pravi, da je vse več individualiziranega zdravljenja, kar pomeni, zdravljenja za vsakega bolnika posebej. »V zadnjih letih smo namreč prešli s tradicionalne onkologije v molekularno onkologijo, ki precej bolj natančno opredeli pravo naravo posameznega tumorja in s tem prognozo bolezni. Prav tako smo začeli uporabljati zdravljenje z zaviralci nadzornih imunskih točk, ki je zelo učinkovita pri malignem melanomu, raku ledvic, nedrobnoceličnem raku pljuč, v kombinaciji s kemoterapijo pa pri nekaterih vrstah raka dojk. Žal se je z uporabo imunoterapije pojavila tudi posebna vrsta neželenih učinkov.«
V prihodnje bo vse več kombinacij tarčnih zdravil in citostatikov, v fazi raziskav pa so še bolj učinkovita novejša kombinirana zdravila, ki bodo imela manj neželenih učinkov.
