Po predrtju dela murskega nasipa na Dolnji Bistrici ob zadnjih poplavah so se na tem območju začela obnovitvena dela. S tem namenom in za potrebe sanacije območja ter razširitve nasipa so na notranji strani nasipa požagali drevesa, zato je zavod za varstvo narave na pristojno inšpekcijo in policijo sredi septembra vložil prijavo.
Krajani, ki ob zadnji izkušnji s poplavljanjem Mure pričakujejo, da se nasip vzpostavi in utrdi čim prej vsaj na najbolj kritičnih točkah, so zaradi zaostrovanja težav pri umeščanju nasipa v prostor, ki še bolj oddaljuje začetek redne obnove nasipa, zaskrbljeni in ogorčeni.
»Zavod RS za varstvo narave je dolžan delovati v skladu s slovensko zakonodajo,« razlog za prijavo pojasnjujejo pristojni in dodajajo, da so posege dolžni prijaviti pristojnim inšpekcijam po uradni dolžnosti. Ob tem poudarjajo, da zavod ni zahteval ustavitve del, ampak se prijava nanaša na že izvedeni in nadaljnji predvideni posek drevja. Prijava se po navedbah zavoda nanaša na že posekana drevesa v širini približno deset metrov vzdolž nasipa na varovanem območju in v dolžini 650 metrov ter na označena drevesa za posek v dolžini 500 metrov. Vsebina prijave se torej ne dotika obnove poškodovanega dela nasipa, še poudarjajo v zavodu.
Na vprašanje, kako komentirajo očitke, da zavod bolj varuje habitat, ki bi mu tudi po zgraditvi nasipa ostalo še dovolj veliko območje, kot pa ljudi in njihovo premoženje, pristojni odgovarjajo, da se prijava nanaša na uničevanje in zmanjševanje prednostnega habitatnega tipa, habitatov varovanih vrst, ki jih je treba varovati tako po evropski kot slovenski zakonodaji. Vsa dela, ki posegajo na območje prednostnega habitatnega tipa, habitatov vrst in območje Natura 2000, je treba v skladu s sprejeto zakonodajo presoditi in izvesti tako, da nimajo bistvenega vpliva na varstvene cilje varovanih območij.
O tem, kako bi to dosegli z ustreznim umeščanjem nasipa v prostor, že nekaj časa potekajo pogovori med naravovarstveniki in direkcijo za vode, vendar dogovora še vedno ni. To pa odmika obnovo in povišanje nasipa, čeprav je za projekt že zagotovljen denar v okviru načrta za okrevanje, in kljub jasnemu opozorilu ob zadnjih poplavah, da je treba murske nasipe čim prej utrditi.
Zavod svoje mnenje in odločitve opira na okoljevarstveno zakonodajo za zaščito varovanih območij, ki jo je Slovenija zastavila še ostreje od Evrope, pri izvedbi projekta pa je zdaj trčila na zaščito in ohranjanje kmetijskih obdelovalnih površin, na katere naj bi delno v primeru prednostnega varovanja habitatov segel razširjen nasip. Zaradi spornega poseka dreves ter prijave zavoda inšpekcijam in policiji so možnosti za dogovor še manjše. Toda nekdo bo moral sprejeti odločitev; komu v prid bodo odločili v Ljubljani, bo morda kmalu jasno.
