Medtem ko na Kaninu zaključujejo poletno sezono in se pripravljajo na zimsko, se nadaljujejo usklajevanja zakona o Kaninu, ki bi bil osnova za celovito prenovo čezmejnega zimsko-poletnega turističnega gorskega središča, ki je z 2200 metri nadmorske višine edino visokogorsko smučišče v Sloveniji. Ministrstva usklajujejo pripombe.
Zakon naj bi v prihodnjih petih letih zagotovil financiranje v višini okoli 55 milijonov evrov.
Na odločitev države čakajo že od pomladi
Obratovalno dovoljenje za krožno kabinsko žičnico se bo izteklo konec tega leta. Kot vsako leto potekajo vzdrževalna dela.
»Čakamo poročilo proizvajalca opreme Pome, strokovnjaki so vse naprave pregledali. Letošnjo zimsko sezono bo smučišče obratovalo, ker res ne bi smelo biti težav s podaljšanjem obratovalnega dovoljenja za nekaj mesecev, do aprila ali maja. Zagotovo pa bi dovoljenje brez večjih zadreg podaljšali z zagotovilom države, da gre v celovito prenovo. Še vedno ga nimamo. Nanj čakamo že več mesecev, pritiskamo,« pojasnjuje župan bovške občine Valter Mlekuž.
Predsednik županove posvetovalne komisije za Kanin, bovški občinski svetnik in poslanec Danijel Krivec enako ocenjuje, da bi bilo res nenavadno, če bi sezono ustavili sredi obratovanja, 1. januarja. Dovoljenje izdaja Zavod za gradbeništvo (ZAG) Slovenije na podlagi Pomine ocene.
»Če zagotovila države ne bi bilo, bi se lahko zgodilo, da bi spomladi od Občine Bovec in upravljavca Sončnega Kanina zahtevali, naj izpeljejo dodatne preglede in rekonstrukcijo obstoječih naprav, kar bi stalo milijone evrov in ne bi bilo smiselno glede na njihovo starost,« razmišlja Krivec.
Usklajevanja se nadaljujejo
Za prihodnji teden minister za gospodarstvo Matjaž Han obljublja usklajevalni sestanek z ministrstvom za infrastrukturo, ki je pristojno za žičnice, in predstavniki bovške občine. Han je pred kratkim povedal, da so zbrali veliko pripomb, ki jih bodo poskušali uskladiti. Poudaril je, da je treba najti rešitev za edino slovensko visokogorsko smučišče. Pripraviti poskušajo zakon, ki ne bi šel le v obravnavo, ampak bi ga državni zbor potrdil.
Krivec upa, da bo po sestanku predlog zakona lahko šel v nadaljnjo proceduro na vlado in v državni zbor. Želi si tudi sestanka s predsednikom vlade Robertom Golobom. »Glede na njegove izjave sklepamo, da se razvojne naložbe, kakršna je v kaninski čezmejni gorski center, kljub poplavam ne bi smele ustaviti,« se nadeja. Ocenjuje, da 50 milijonov evrov, porazdeljenih na pet let, torej okoli deset milijonov letno, za državo res ne bi smel biti prehud zalogaj.
»Treba je vedeti, da so ostala smučišča že pred časom dobila skupno 65 milijonov evrov za žičnice, Kanin pa nič. Ob tem, da je bil ta denar prvotno mišljen predvsem za Kanin. Pri ostalih žičnicah gre za posamezne posodobitve, pri Kaninu pa za obstoj ali propad.«
Kot pravi, je še nekaj časa za piljenje zakona, se pa mudi.
Veliki proizvajalci opreme poznajo teren
Takoj po sprejetju zakona bi pripravili razpis za izvajalca. V igri so lahko le veliki proizvajalci opreme, ki so sposobni naložbo izpeljati od projektiranja do izvedbe na ključ. »Poznajo naše terene. Traso bodo predstavili ob oddaji ponudbe. Vedo, kaj jih čaka v primeru, če bi prevzeli delo,« pojasnjuje Krivec.
Župan Mlekuž poudarja, da je nujna bovška enotnost, ne pa da nekateri mečejo polena pod noge, mnogo je dvomljivcev. »Pritisk ostalih smučišč je velik. Pogovoril sem se z nekaterimi direktorji in sklenili smo, da moramo biti enotni, ne drug proti drugemu. Če zakon ne bo potrjen, potem tudi občina ne bo več vlagala v vzdrževanje obstoječih naprav, ki so stare 50 let.«
Kot na Bovškem neprestano ponavljajo, je obratovanje Kanina predpogoj za celoletno sezono. Domačini, hotelirji in ostali ponudniki nočitev, trgovci ter še mnogi, ki vlagajo v turizem, nestrpno čakajo na odločitev vlade in državnega zbora. Čakajo v povezanem italijanskem smučišču Sella Nevea, kjer so v posodabljanje veliko vlagali. Smučišči na obeh straneh hriba sta soodvisni, saj sta le skupaj lahko konkurenčni s 50 kilometri prog. Čaka tudi hotel Kanin, kjer so začetek prenove ponovno zamaknili, z jeseni na prihodnjo pomlad. Na državnem razpisu so prejeli 1,1 milijona evrov. Kot pravijo, se prenova brez zimske sezone s smučiščem ne izplača.
