Voda postaja pri nas očitno velika težava in ravno zaradi takih dogodkov prihajajo na dan spoznanja, da se je pri nas gradilo zelo stihijsko in celo tam, kjer so domačini vedeli, da rado poplavlja. A očitno to odločevalcev (beri: države ali občine) ne spametuje in birokrati so vse prevečkrat prepričani, da vedo več kot domačini, ki ponekod redno stojijo v vodi do kolen ter se čudijo, ko na takih področjih nastajajo nove gradnje.
Podobna težava se namreč zdaj obeta v Rakovem Škocjanu. Emil Stare, ki tam prebiva že 40 let, se skupaj s sosedi ne more načuditi, da je občina izdala gradbeno dovoljenje za gradnjo petih do osmih objektov na parceli, ki leži le streljaj od izvira vode in ki velja za poplavno. »Tam je bil prej lep gozdiček, ki je 'pogoltnil' veliko vode. Ta gozd so zdaj posekali, o posegu celo gozdarji iz Postojne niso ničesar vedeli, za parcelo pa so izdali gradbeno dovoljenje za več objektov,« se čudi Stare. V zadnjih 20 letih so imeli namreč na tem področju vsaj tri zares velike poplave, ko je voda v hiše vdirala že skozi okna v pritličju. Stare dodaja, da so še za časa Italije tam naredili kanal, ki je odvodnjaval celotno področje, a so ga z desetletji zasuli. In da če ne bi bilo težav, Italijani kanala ne bi izkopali.
Nočejo mu niti prisluhniti
Najbolj ga moti, da na Občini Cerknica nočejo niti prisluhniti njegovim argumentom, domačini se namreč upravičeno bojijo, kaj bodo novogradnje pomenile za njihovo poplavno ogroženost. »Če je tam prekinjen ta tok, uničujejo ponikalnice, zato se bojimo, da bomo ob naslednjih poplavah ostali res še bolj plavali.« Manjši del te parcele je zase vzela celo občina, z žalostjo pa so domačini takrat opazovali, kako so sekali lepa drevesa: »Tukaj, ravno na tej parceli, je bil lep gozd v katerem smo celo nabirali gobe. Zdaj je vse počiščeno.«
Še več, kljub ignoriranju s strani občine se je osebno večkrat zglasil pri njih, jim pokazal tudi nekatere dokumente, kot na primer hidrološko poročilo, v katerem je lepo navedeno, kje vse je naselje vikendov in hiš, v katerih nekateri tudi stalno prebivajo, poplavno ogroženo. Tega poročila na občini oziroma upravi enoti niso imeli, vsaj tako pravi Stare. Referentka je dejala, »da je tukaj nova in da ne pozna vsega ter da kaj takega še ni videla«. Zato ji je seveda predal kopijo poročila, a spremenilo se ni nič.
Zanimivo je, da so gradbeno dovoljenje izdali ne le parceli, na kateri naj bi poplavljalo, ampak tudi sosednji, ki jo je Stare želel že leta 1990 odkupiti in na njej urediti nekaj brunaric za turiste. »Takrat so na veliko oglaševali, da si želijo čim več turistov, a odgovorili so mi, da zaradi zaščite področja novi posegi in gradnje niso zaželeni. A kako to, da so zdaj nenadoma nove gradnje zaželene?« se sprašuje Stare.
Nove poplave so po mnenju domačinov samo vprašanje časa
Prav tako ne verjame, da ne vedo, da je celoten del, kjer se nahajajo hiše, poplavno ogrožen. Uredili so celo dodaten kanal, s katerim poskušajo vodo v primeru močnejšega dežja speljati mimo hiš. »In ne verjamem, da ne vedo, kaj se tukaj dogaja ali kaj se bo zgodilo, ker so nove poplave samo vprašanje časa. Ko nastanejo težave, pridejo pogledat, čeprav se že tako ali tako slabo vzdržuje ceste. Od tega, da se počasi odzivajo, do tega, da potem navozijo tako ostro kamenje, da zlahka preluknjaš gumo,« dodaja Stare.
Prebivalce motijo tudi vozniki motokros motorjev, ki pogosto zaidejo v te konce, kjer naj bi bil sicer takšne vrste promet prepovedan. »Tukaj smo po svoje samozadostni. Vodovoda sicer ni, a imamo vsaj elektriko. Divje živali, od medvedov do lisic in kun, prihajajo povsem do hiš. A kaj, ko nam 'kravžajo' živce vplivneži iz Cerknice, ki se ne ozirajo na nikogar,« se priduši Stare.
Območja ne navajajo kot poplavno
Na Občini Cerknica so nam na nekaj vprašanj odgovorili, da obstaja gradbeno dovoljenje za pet počitniških hišic na južnem delu počitniške naselja Rakov Škocjan, kar je v skladu z namensko rabo v Občinskem prostorskem načrtu Občine Cerknica. Predmetno zemljišče je stavbno že od leta 1996. »V uradni evidenci agencije za okolje, ki je merodajna v postopkih pridobivanja gradbenih dovoljenj glede hidroloških razmer, ni razvidno, da je območje poplavno ali da se na območju nahaja izvir,« pravijo na Občini Cerknica. Medtem so nam z Agencije za okolje (Arso) sporočili, da Arso ni odgovoren za vodenje vodnega katastra. To je namreč v pristojnosti Direkcije za vode.
Priznavajo, da jih je občan opozoril, že po izdanem gradbenem dovoljenju, na strokovni članek v reviji Krasoslovje, ki ga bodo upoštevali ob naslednjih pripravah sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta. »Če bo stališče hidrološke stroke tako, da je treba akt dopolniti, bomo stroki sledili. Ranljivost prostora zaradi voda jemljemo zelo resno in prostorske dokumente tudi spreminjamo ter prilagajamo glede na hidrološke izsledke. Glede na izjemne hidrološke pojave v zadnjih letih še toliko bolj,« zagotavljajo na Občini Cerknica.
Vsekakor bo zanimivo opazovati, kaj bo zraslo na tej parceli ter kdaj in kakšne bodo razmere ob ponovnih poplavah.
