Po zadnjih podatkih Rdečega križa Slovenije je bilo v vodni ujmi, ki je na začetku avgusta postregla z najobilnejšimi padavinami v zgodovini samostojne Slovenije ter pustošila v več delih države, prizadetih kar 106 občin. Narasle reke, divjanje hudournikov in plazovi so poskrbeli, da je bilo poškodovanih skoraj 9000 prebivališč, od tega 403 trajno. Z vidika javne infrastrukture jo je najhuje skupila Mežiška dolina, a so največje število poškodovanih domovanj zabeležili na območju občine Komenda, in sicer kar 1100. Sledi občina Žalec s 620, ki pa je hkrati zabeležila največje število trajno uničenih objektov, ki niso več primerni za bivanje.
V dnevih po poplavah je pomoč začela deževati z vseh strani, a je bila ta predvsem v obliki gole sile človeškega telesa in težke mehanizacije, za kar so v prvi vrsti poskrbeli pripadniki civilne zaščite na čelu z gasilci ter domačini, lokalni podjetniki in pripadniki Slovenske vojske, veliko pomoči je prispelo tudi iz tujine. Zdaj, ko je vsaj začetna, »intervencijska« faza finančno izjemno obremenjujoče operacije zaključena in se je začela sanacija, je nastopil tudi čas, ko tisti, ki so v poplavah utrpeli največjo škodo, potrebujejo še kaj več kot zgolj pridno roko in paket hrane. Potrebujejo finančno pomoč, ki pa je razpršena. Tisti, ki so med nesrečniki najbolj srečni, imajo bližnje, ki so zanje organizirali donatorske kampanje. Sicer pa je poplavljenim na voljo izredna solidarnostna pomoč, ki se bo upravičencem predvidoma začela izplačevati zadnji teden septembra ali na začetku oktobra. Donacije zbirajo tudi posamezne občine, ki so utrpele škodo. Na koristi Sklada za obnovo Slovenije (SOS), kot kaže precej zajetne malhe, ki jo vlada še vzpostavlja in v katero bodo morale na podlagi obdavčitve bilančne vsote velik delež prispevati tudi banke, bo treba še počakati. V skladu se bodo sicer zbirala nepovratna in povratna sredstva za financiranje prebivalstva, gospodarstva in infrastrukture za saniranje škode po poplavah. Kot kaže, bo prva finančna pomoč države, ki jo bodo posamezniki, prizadeti v poplavah, prejeli neposredno na svoje račune, prispela iz Rdečega križa in Karitasa. Obe dobrodelni organizaciji sta od države za ta namen prejeli skupno 10 milijonov evrov.
Prva izplačila naslednji teden
Stroški intervencij
Pri Upravi RS za zaščito in reševanje so nam medtem potrdili, da so z zaprtjem Državnega načrta zaščite in reševanja ob poplavah začeli z zbiranjem podatkov o stroških intervencij. Slednje morajo občine in reševalni sestavi, kot so denimo gasilci, vnesti do 8. septembra.
Zbiranje vlog za to vrsto pomoči se je že zaključilo. Kot je poudaril minister za delo, družino in socialne zadeve Luka Mesec v tem primeru ne gre za povračilo škode, temveč za denar za ljudi v stiski, ki jim bo vsaj deloma omogočil vrnitev v normalno življenje, da torej denimo nakupijo ozimnico in podobno. Odvisno od stopnje škode bodo upravičeni do 500, 1500 ali 3000 evrov, pri čemer bodo najnižji znesek prejeli za poplavljene kletne prostore, najvišjega pa za trajno uničena bivališča. V kolikor bo višina odobrenih sredstev presegala razpoložljiv znesek, se bo vlado zaprosilo za dodatna sredstva, če pa celotne vsote ne bodo porabili, se bo sorazmerno povečala višina pomoči, in sicer sicer za prvo in drugo škodno stopnjo. Na Rdečem križu so prejeli 5500 vlog, ki jih že aktivno pregledujejo pristojne komisije. Kot so nam pojasnili, gre za regijske komisije, sestavljene iz predstavnikov Karitasa, Rdečega križa in predstavnikov občin, da je tako zagotovljeno usklajevanje in da ne prihaja do podvajanja. Iz Karitasa pa so nam včeraj sporočili, da so regijske komisije po neuradnih podatkih do srede skupno obravnavale že nekaj več kot 9100 vlog. Od tega se jih dobrih 8400 nanaša na pomoč prizadetim v avgustovskih poplavah, približno 700 pa na pomoč ob julijskih neurjih. Spomnimo, vlada je že na dopisni seji na začetku avgusta iz splošne proračunske rezervacije zagotovila 1,1 milijona evrov pomoči za prizadete v neurjih med 12. julijem in 2. avgustom. Po 500.000 evrov sta za ta namen prejeli organizaciji Rdeči križ in Karitas, 100.000 evrov pa evangeličanska humanitarna organizacija Podpornica. Natančne in končne številke bodo sicer znane konec tedna, ko bodo z delom zaključile vse komisije in bodo obravnavane vse vloge, so poudarili pri Karitasu. Prva izplačila upravičencem bodo sicer izvedena naslednji teden, pri čemer bo polovico nakazil izvršil Rdeči križ, polovico pa Karitas.
Donacije posameznikov in podjetij
Sicer pa so pri Rdečem križu do torka zbrali tudi »2,8 milijona evrov finančnih sredstev s strani posameznikov oz. pravnih oseb,« med prebivalstvo pa so doslej razdelili že za več kot 315.000 materialne pomoči. Obenem nadaljujejo z razdeljevanjem vrednostnih kartic. Skupno jih bodo razdelili za 900.000 evrov, pri čemer vse, ki so jih prizadela neurja, pozivajo, naj se za to pomoč obrnejo na najbližje območno združenje Rdečega križa.
Na račun Karitasa je na drugi strani prispelo že za približno 5,3 milijona evrov pomoči, ki so jo podarili posamezniki, podjetja in ustanove. Ta pomoč je po njihovih besedah namenjena »prizadetim gospodinjstvom, s poudarkom na socialno šibkih ter z največjo pozornostjo na družine z otroki in starejše.« Tako so s pomočjo zbranih sredstev z naslova darov posameznikov in podjetij že pomagali 3100 gospodinjstvom, in sicer s finančno pomočjo v skupni vrednosti 1,2 milijona evrov. Razdelili so tudi za več kot 400.000 evrov materialne pomoči, ob tem pa so prejšnji teden »na lokalno raven sprostili dodatnih 1,5 milijona evrov za prvo fazo pomoči ob sanaciji iz zbranih donacij Karitas. Ta sredstva se bodo delila v prihodnjih tednih. Prednostno bodo obravnavana gospodinjstva, ki so najbolj socialno ogrožena in z večjo škodo.« Izpostavili so še, da v posameznih primerih pomagajo tudi s prvo pomočjo za osnovne potrebščine, pri čemer se poskušajo čim bolj prilagajati potrebam na terenu, ki so od kraja do kraja oziroma od območja do območja različne.
