Breguljka, znana tudi pod imenom peščena lastovka, živi v Sloveniji predvsem v vzhodnem nižinskem delu, ob velikih rekah. Od vseh lastovk pa so najbolj vezane na vodo. Breguljke namreč gnezdijo v rovih, ki jih skopljejo v strme in neporaščene peščene brežine. Le-te pa je moč najti le ob rekah oz. na tistih predelih rek, kamor človek (še) ni posegal z namenom »izkoriščati, obvladovati in ukalupiti vodotok«.
Gnezdijo v rečnih brežinah
Da strma rečna brežina, primerna za breguljke, sploh nastane, je potreben konstanten proces rečne erozije. Le-ta pa ni možen, če so bregovi tako rekoč zabetonirani, pretok vode pa reguliran na biološki minimum. Obnavljajočih se naravnih peščenih sten, v katerih bi gnezdile breguljke, na naših rekah praktično ni več.
Prostovoljci Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) sicer vsako leto umetno vzdržujejo nekaj 10 metrov peščenih sten in s tem preprečujejo, da bi breguljke, simbolična bitja dobre ohranjenosti nižinskih tokov rek, pri nas izumrle. S stališča breguljk je torej občasen velik vodostaj, ki »gloda in čisti bregove«, nujen za njihov obstoj. A ob pravem letnem času, kadar so lastovke v Afriki.
Poplave prizadele tudi breguljke
V letošnjem letu se je na Savi pri Sneberjah odvijala fenomenalna naravovarstvena zgodba. S finančno podporo Mestne občine Ljubljana (MOL) je DOPPS uspelo s preprostim urejanjem peščenih brežin (t.j. odstranjevanje tujerodnih invazivnih vrst rastlin) vzpostaviti rekordno kolonijo breguljk pri nas. Z lanskih 15 parov breguljk se je letošnje poletje številka povzpela na rekordnih 1300 parov, kar po ocenah DOPPS predstavlja približno polovico celotne slovenske populacije. Tako velika kolonija je redkost tudi v evropskem merilu.
Lokacija pa je imela še večji potencial. Avgusta so namreč mladiči breguljk iz prvega legla uspešno poleteli, nato pa je prišla izrazita povodenj, ki je uničila vsa druga legla. Ni jih le poplavila, temveč dobesedno odtrgala. Debelejših skladov finega sedimenta, ki je primeren za kopanje gnezdilnih rovov breguljk, zdaj v veliki meri ni več. Tisti, ki so še ostali, pa so spodjedeni in se bodo najverjetneje kmalu porušili. Da se bo rekordno leto na tej lokaciji še kdaj ponovilo, je tako postalo malo verjetno.
Kljub vsemu pa le ni vse tako hudo, kot se zdi na prvi pogled. Če je Sava namreč imela takšno moč, da je dolgoročno razdejala primerno gnezdišče v Sneberjah, potem obstaja tudi upanje, da ga je kje formirala na novo. In breguljke ga bodo prihodnje leto zagotovo našle in kolonizirale.
"Uvedba papirnatih slamic, pakiranih v plastični embalaži, ne bo rešila klimatsko-biodiverzitetne krize. V tej smeri se pričakuje vsaj 1) dosledno upoštevanje stroke (pa ne le gradbene in energetske) brez držanja fige v žepu in 2) učinkovite in trajne velikopotezne obnove degradirane narave brez prisotnega »greenwashing-a«. Kar pričnimo z rekami. Če bomo uspešni, nam bodo to sporočile breguljke," je povedal Matej Gamser, varstveni ornitolog DOPPS.
