Če fizična oseba prejme pomoč od organizacij, ki imajo status humanitarne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega ali zdravstvenega varstva, in od organizacij, ki imajo status invalidske organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju invalidskega varstva, je ta pomoč oproščena plačila dohodnine, so objavili na Fursu.
Če društvo nima urejenega statusa humanitarne oziroma invalidske organizacije v skladu z zakonom, sredstva oziroma pomoč fizični osebi ni oproščena plačila dohodnine.
V primeru, da delodajalec izplača delavcu solidarnostno pomoč, se ta do višine 2000 evrov ne všteva v davčno osnovo.
Glede prejemanja daril pa zakonodaja med drugim določa, da če fizična oseba obdaruje drugo fizično osebo in je predmet darila premično premoženje, kamor se šteje tudi denar, se takšno darilo obdavči le v višini nad 5000 evrov. Izjema so nepremičnine.
Darila, prejeta od istega darovalca v 12 mesecih, se seštevajo. Prejemniku darila, ki predstavlja denar v višini do 5000 evrov, ni treba vložiti napovedi za odmero davka, so pojasnili na Fursu.
Lahko vpliva na socialne transferje
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so ob tem za Delo pojasnili, da se lahko tudi pomoč, ki jo nakaže humanitarna organizacija, šteje kot dohodek družine in tako vpliva na višino socialnih transferjev. V izogib temu je treba po njihovih besedah jasno določiti namen porabe sredstev.
"Zelo pomembno je, da organizacije, ki želijo posameznikom nakazati denarna sredstva, da bi jim tako pomagale pri sanaciji poplave, zelo jasno napišejo namen porabe sredstev; na primer sanacija po poplavi, sanacije strehe, nakup oken, vrat," so zapisali.
Dohodek prav tako ne bo vplival na višino socialnih transferjev, če je pomoč dodeljena v fizični obliki (na primer kot prehranski paket) ali če znesek ne presega meje preživetja, kar je 456,34 evra za samsko osebo oziroma 1279,69 evra za štiričlansko družino.
To bi se še lahko spremenilo
Tisti, ki bi želeli zaprositi za izredno socialno pomoč, vendar imajo na računu denar, prejet od humanitarne organizacije, skladno z veljavno zakonodajo do nje ne bi bili upravičeni. Vendar so na ministrstvu pojasnili, da v okviru interventnega zakona predvidevajo nekatere spremembe na tem področju, ki bodo znane v najkrajšem možnem času.
V odvetniški pisarni Verbajs ob vsaki donaciji priporočajo sklenitev pogodbe o donatorstvu, ki je lahko sklenjena med humanitarno organizacijo in fizično osebo, med dvema fizičnima osebama ali med gospodarsko družbo oziroma podjetnikom in fizično osebo. Priporočajo tudi preverjanje statusa humanitarne organizacije, so zapisali na svojih spletnih straneh.
Deset milijonov evrov neposredne humanitarne pomoči je namenila tudi vlada, in sicer po pet milijonov evrov Rdečemu križu Slovenije in Slovenski Karitas. Premier Robert Golob je v ponedeljkovih večernih informativnih oddajah pojasnil, da je šla vlada po tej poti tudi zato, da se ljudje izognejo davčnim obremenitvam zaradi prejete pomoči.
