Urad za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma (UPPD) nikoli ni preverjal očitkov iz anonimke, zaradi katere se je odločil brskati za bančnimi računi novomeškega škofa Andreja Sajeta. To dokazujejo nove informacije, ki smo jih v zadnjih dneh pridobili na necenzurirano.si. Kot smo razkrili, je urad škofove bančne račune pregledoval maja lani, ko ga je vodil izbranec SDS Damjan Žugelj. Le dva meseca prej je bil Saje izvoljen za predsednika Slovenske škofovske konference, najvišje ustanove domače Katoliške cerkve. Urad se ga je lotil na podlagi anonimne prijave, ki jo je pisec poslal tudi na policijo in finančno upravo (Furs). V njej je Sajetu očital »sum storitve kaznivega dejanja davčne utaje in davčne kršitve«.
Toda v isti anonimki je pisec Sajetu očital še druge stvari. Tako je zapisal, da Saje »živi luksuzno življenje«, dopuste pa preživlja v mondenih letoviščih v tujini. Te navedbe bi lahko urad preveril, še preden je bankam poslal zahteve za podatke o Sajetovih računih. A tega ni storil. Hitro bi namreč ugotovil, da ne držijo.
Hodi v hribe in kolesari
V zadnjih 20 letih so v javnosti odmevale zgodbe o ljubezni nekaterih domačih cerkvenih dostojanstvenikov do luksuza. Verjetno najbolj znan je kardinal Franc Rode, ki bi se moral po prvotnem načrtu po upokojitvi preseliti v dvorec Goričane, saj ga je posebej zanj obnovila tamkajšnja papirnica. Svetila iz muranskega stekla, svilnata preproga, vredna toliko kot novo stanovanje, prostori za rekreacijo in savna ter stanovanje za osebnega tajnika so bile le nekatere od kardinalovih želja. Toda Saje je v tem pogledu bistveno drugačen. Novomeški škof se prevaža naokoli s štiri leta starim športnim terencem Škoda Karoq, ki se uvršča v nižji srednji cenovni razred. Novo vozilo te znamke je danes na voljo že za dobrih 26 tisoč evrov, pri čemer Sajetovo vozilo nima nobene dodatne opreme.
In počitnice v mondenih letoviščih? Tudi to ne drži, so nam pojasnili v Slovenski škofovski konferenci. Poudarili so, da Saje dopust najraje preživlja v slovenskih hribih, kjer spi v kočah, in na kolesu. »Prosti čas vedno rad izkoristi za gibanje v naravi, fotografiranje in druženje s prijatelji,« so septembra 2021, osem mesecev preden je Žugljev urad začel operacijo Saje, o novomeškem škofu zapisali v tedniku Družina. Vse to bi lahko na UPPD izvedeli že od policije in Fursa, kjer so v istem času preverjali iste očitke iz anonimke in jih hitro ovrgli. Niso namreč zaznali razlogov za sume, da bi Saje storil davčni prekršek oziroma kakršnokoli uradno pregonljivo kaznivo dejanje. A v tem primeru na UPPD ne bi mogli pridobiti Sajetovih bančnih podatkov.
Pri Sajetu pozabili na dolgoletno prakso
Pred Žugljevim prihodom je bila sicer dolgoletna praksa urada, da so ob prejemu anonimne prijave očitke presojali in ovrednotili v povezavi z razpoložljivimi podatki, na primer z zadetki iz evidenc urada in medijskimi objavami. Če so uslužbenci pri tem zaznali razloge za sum kršitev zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, so napisali predlog za odprtje zadeve, ki ga je moral nato podpisati še direktor. Pogosto so se za podatke obrnili na druge institucije, najpogosteje na Furs. Šele potem so uslužbenci urada od bank zahtevali podatke o računih.
Ko je Janševa vlada spomladi 2021 Žuglja imenovala na čelo urada, se je način dela te institucije popolnoma spremenil. Glavni povod za uvedbo preiskave niso bile več informacije, ki jih je urad pridobil od bank, policije ali drugih organov, ampak anonimke. Tako je bilo tudi v primeru Sajeta, kjer so pridobivali podatke o bančnih računih škofa, ne da bi za to imeli kakršnokoli pravno podlago.
Morebitna plačila za maševanje, kar mu je očital anonimni prijavitelj, zagotovo ne spadajo med sumljive transakcije, ki bi jih urad preiskoval po službeni dolžnosti. Po istem kriteriju bi urad zaradi suma pranja denarja moral preiskati bančne račune vseh državljanov Slovenije, ki dnevno odhajajo na delo v Avstrijo. To nakazuje, da je urad anonimko uporabil kot »pokritje« za pridobivanje bančnih podatkov.
»Nihče ne more biti tarča tovrstnih preiskav, če za to ni utemeljenega pravnega razloga, preiskavo pa lahko naročijo samo za to pristojni državni organi na podlagi suma kaznivega dejanja. V mojem primeru za takšno preiskavo ni bilo nobenega pravnega ali drugega razloga,« se je pred tednom dni na naše razkritje odzval Saje.
Uslužbenec zaprl zadevo, a so jo hitro znova odprli
Medtem postaja vse bolj jasno, da je bil škof Saje v tednih pred lansko zamenjavo oblasti najpomembnejša tarča ljudi z urada, ki so na vsak način želeli priti do njegovih bančnih podatkov. To dokazuje tudi okoliščine začetka preiskave.
Anonimka o Sajetu je namreč po naših informacijah na urad prišla v prvi polovici maja lani. Toda pristojni uslužbenec, ki je zadevo dobil v roke, se je odločil, da proti novomeškemu škofu ne bo uvedel postopka, saj da očitki spadajo v pristojnost Fursa. Sledil je preobrat. Po le nekaj dneh je urad ponovno prejel isto anonimko, teden dni pozneje pa je vodstvo urada nanjo opozoril še Furs. Na uradu so tako konec lanskega maja obrnili ploščo in nekaj dni pred Žugljevo razrešitvijo odprli zadevo Saje.
Ali sosledje dogodkov dokazuje, da je bil pošiljatelj anonimne prijave celo kdo od vodilnih ali drugih uslužbencev urada? Je anonimka prvič prišla v roke »napačnega« uslužbenca na uradu, zato se je Žugelj »napako« odločil hitro popraviti? V vsakem primeru se je takrat za Žuglja začela bitka s časom. Urad je na več slovenskih bank poslal zahteve za urgentno pridobitev podatkov o Sajetovih računih. Po informacijah, ki jih uradno ni mogoče preveriti, je vsaj ena od bank izpiske s Sajetovega računa poslala še pred 1. junijem lani, ko je moral Žugelj zapustiti urad.
