Zasebne klinike, ambulante in medicinski centri so lani dosegli najboljše rezultate v zgodovini. Petnajst izbranih podjetij, ki opravljajo zdravstvene storitve, je ustvarilo 94 milijonov evrov prihodkov, pri tem pa imelo skoraj 22 milijonov evrov dobička, kar je dobra tretjina več kot leta 2021. Vsa imajo koncesijo in so del javne zdravstvene mreže. K njihovim rekordnim rezultatom so tako največ prispevale javna zdravstvena blagajna in dolge čakalne vrste.
Ista podjetja so namreč tudi na vrhu seznama prejemnikov sredstev državnega proračuna iz interventnega zakona. Z njim je zdaj že nekdanji minister za zdravje Danijel Bešič Loredan želel skrajševati čakalne vrste, a je v praksi dosegel ravno nasprotni učinek. Vrste so se še podaljšale, nesorazmerno velik del tega denarja pa je končal v rokah zasebnikov, ki so se osredotočili na bolj preproste in donosne storitve. Pri dodatnem delu so si v veliki meri pomagali tudi z zdravniki iz javnega zdravstva.
Največji dobički pri diagnostiki, kirurgiji, očesni dejavnosti ...
Na spletnem portalu necenzurirano.si so analizirali poslovanje skoraj dvesto podjetij, ki so največji koncesionarji v zdravstvu. Ugotovili so, da največje dobičke ustvarjajo tisti, ki se ukvarjajo s slikovno diagnostiko (magnetna resonanca, ultrazvok, računalniška tomografija), kirurgijo, ortopedijo in očesno dejavnostjo, torej z zdravstvenimi storitvami, kjer so najdaljše čakalne vrste.
Tako je Očesni kirurški center Dr. Pfeifer, ki ima sedem zaposlenih, lani ustvaril 3,5 milijona evrov prihodkov in 1,7 milijona evrov dobička. Prav toliko je prejel tudi od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), samo interventni zakon mu je v zadnjem četrtletju lanskega leta prinesel nekaj manj kot pol milijona evrov dodatnega denarja. Njegov lastnik je očesni kirurg Vladimir Pfeifer, ki je tako kot več njegovih sodelavcev redno zaposlen v UKC Ljubljana.
Podirajo rekorde
Izjemne rezultate dosegajo tudi v drugih očesnih klinikah (Oftalmo, Očesna ambulanta Naklo, Vid, Morela okulisti, Vidim, Oftamed ... ). Rekorde podirajo tudi v kliniki Estetika Fabjan. Že leta 2021 so jim hitri testi prinesli deset milijonov evrov prihodkov in 1,4 milijona evrov dobička. Rezultatov za lani še niso objavili. Toda sodeč po prilivih ZZZS – ti so se povečali s treh na deset milijonov evrov – bodo verjetno najboljši do zdaj.
Skokovito raste tudi obseg poslovanja njihovega podjetja Medical Fabjan, ki opravlja zobozdravstvene in s koncesijo tudi dermatološke storitve. V dveh letih so se njegovi prihodki povečali z enega na šest milijonov evrov, dobiček pa s 300 tisoč na več kot dva milijona evrov.
Zmagovalci so diagnostični centri
Kot zmagovalci med vsemi izstopajo centri, v katerih opravljajo diagnostične storitve. To so radiološki center Medilab iz Ljubljane ter diagnostična centra MDT&T iz Maribora in Digitalna slikovna diagnostika s Ptuja.
Lani so imeli skupaj nekaj manj kot 24 milijonov evrov prihodkov, od tega so več kot 18 milijonov evrov prejeli iz zdravstvene blagajne. Ustvarili so več kot osem milijonov evrov dobička. Za primerjavo: vseh ostalih 188 zasebnih koncesionarjev je skupaj doseglo okoli 36 milijonov evrov dobička.
Opravijo več storitev kot UKC
V Ljubljani sicer največ magnetnih resonanc opravijo v Medilabu, ki je od leta 2020 v lasti finančnega sklada Alfi. Od januarja do maja letos so jih na koncesijo zabeležili 18.677, skoraj 40 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. To pomeni, da so opravili kar trikrat več magnetnih resonanc kot v UKC Ljubljana, največji zdravstveni ustanovi v državi. Vse to Medilabu ne bi uspelo brez zunanje pomoči. Po naših podatkih sodeluje z najmanj 27 zdravniki, od tega jih kar 18 dela v javnem zdravstvu, največ v UKC Ljubljana. Rekorde podira tudi mariborski center MDT&T, saj je v prvih petih mesecih letos opravil že 14.500 magnetnih resonanc – 70 odstotkov več, kot so jih beležili v UKC Maribor. Tudi zanj dela večina zdravnikov iz javnih bolnišnic. Oba, tako Medilab kot MDT&T, najdemo pri samem vrhu po ustvarjenem dobičku. Daleč največ pa ga imajo na Ptuju. Tamkajšnji radiološki center, ki ima 16 zaposlenih, je lani dosegel skoraj osem milijonov evrov prihodkov, od tega je več kot tri četrtine prejel od ZZZS. Njegov dobiček je presegel tri milijone evrov.
Tudi zasebnim kirurgom gre odlično
Boljše kot kdaj prej se je godilo tudi klinikam za kirurgijo. Tako je znani srčni kirurg Tomislav Klokočovnik, ki po novem prek koncesije operira v prostorih celjske bolnišnice, zaposluje pa kadre iz UKC Ljubljana, povečal prihodke za več kot 60 odstotkov, pri tem pa potrojil dobiček. Visoko rast prihodkov in dobička beleži tudi Kirurgija Bitenc, ki je v lasti najvplivnejšega zasebnega zdravnika Marka Bitenca. Kirurški sanatorij Rožna dolina pa je lani ob dvigu prihodkov ustvaril manj dobička, a je ta še vedno znašal milijon evrov.
Še bolje gre tistim, ki so odvisni predvsem od samoplačnikov. Tako je imel Kirurški center Toš 2,3 milijona evrov prihodkov, od tega »le« dobro polovico iz javne blagajne, in več kot 800 tisoč evrov dobička. Ortopedska klinika Artros, ki od ZZZS dobi 1,5 milijona evrov, pa je zvišala prihodke s štirih na pet milijonov evrov in dobiček za tretjino na 1,3 milijona evrov.
Nekateri tudi slabše
Medtem so nekatere najbolj znane zasebne klinike poslovale slabše. Barsos MC, ki ga je leta 1993 ustanovil zdaj že pokojni zdravnik Saša Baričevič, danes pa je v lasti Vzajemne, je imel lani kljub večjemu prometu celo manjšo izgubo. Studio R, ki je v lasti nekdanjega državnega sekretarja Gorazda Pereniča, ambulante pa ima v Komendi, Horjulu in na Vrhniki, je bil v zadnjih letih več kot uspešen pri zaposlovanju družinskih zdravnikov. Toda njegov lanski dobiček je znašal manj kot 30 tisoč evrov.
