Delo voznika za volanom ni lahko. Ob tem, da se mora ukvarjati s samim vozilom, mora spremljati in predvidevati nešteto zunanjih dejavnikov in se jim prilagajati. Časa za sprotne odločitve v določenih trenutkih ni veliko, a ker danes izkušenejši vozniki vse to nekako delajo »nagonsko«, radi pozabijo, da niso nezmotljivi. In vse se dodatno zaplete, ko se vmeša še vreme. Dež, sneg, poledica, močno sonce, in – tema. Ta je svojevrsten zalogaj, tudi zaradi same narave človeškega telesa. Ponoči namreč delujemo drugače kot podnevi zato se moramo prilagoditi zahtevam matere narave. In posebej poleti, ko je na cestah veliko počitniškega prometa, so ponoči praviloma ceste manj zasedene in prenekateri voznik se raje odloči za »nočni skok na počitnice«.
Tehnologija ne more popraviti vseh naših napak
»Za nočno vožnjo, vožnjo v mraku ali slabih vremenskih razmerah je nujen posebno dober centralni in periferni vid. A vozniki se pogosto ne zavedajo slabega vida, ali pa se zavedajo, a ne ukrepajo. Pri očesnem pregledu za nočni vid tako pregledamo centralno vidno ostrino, vidno polje centralno in periferno in nočni vid na niktometru. Z zmanjšano ostrino vida se zmanjša kontrastna občutljivost, ocena razdalje, ocena hitrosti, smeri in posledično voznik kasneje reagira,« pravi oftamologinja Maja Novak Brecelj, strokovni vodja Očesne ordinacije dr. Novak Brecelj iz Ljubljane.
Po tej logiki bi ponoči naj vozili le vozniki, ki imajo zadovoljiv vid, saj človeško oko ponoči svet okoli nas zaznava drugače. Sodobni avtomobili imajo seveda vedno bolj zmogljive luči, svoje pa lahko naredijo tudi druge tehnologije. Med drugim delujejo s pomočjo infrardeče kamere in kamere za toplotno zaznavanje.
V avtomobilih je še cel kup drugih dodatkov, ki so na voljo tudi v vozilih nižjih cenovnih razredov, ki po svoje pripomorejo k lažjo vožnji ponoči, od samodejne zatemnitve vzvratnega ogledala, prilagodljivih žarometov, samodejnega vklopa dolgih luči ali sistemov, ki opozarjajo na možen nalet, zapustitve voznega pasu, radarskega tempomata in še bi lahko naštevali.
Ponoči se slabši vid le še poslabša
A vsej tehniki navkljub je človek tisti, ki mora ukrepati, ki se mora zavedati slabosti človeškega očesa ponoči. Zato se mnogi vozniki, tako Maja Novak Brecelj, bojijo vožnje ponoči zaradi slabšega vida, ki je lahko tudi neustrezne dioptrije očal ali kontaktnih leč, motenj optičnih medijev, najpogosteje pa siva mrena, bolezni mrežnice, ali zgolj starostnega upadanja nočnega vida. »Vozniki bi morali pogosteje na lastno pobudo na preventivni pregled k okulistu, ne glede na občutke o ustreznosti vida. Počasno pešanje vida, spremembe dioptrije ali očesne boleznih vozniki pogosto ne opazijo ali pa si nočejo priznati,« še dodaja.
Tega pa se zavedajo tudi v avtošolah, kjer svoje učence tako ali drugače pripravljajo na razmere v vsakdanjem prometu. Po mnenju strokovnjakov lahko dejansko vožnjo ponoči razdelimo na štiri področja in sicer na samo vidljivost, vidnost, vremenske razmere in voznikovo počutje. »V šoli vožnje kandidate za voznike seznanimo z ukrepi za zmanjšanje nevarnosti vožnje ponoči. Za čim boljšo vidljivost uporabimo primerne žaromete, poskrbimo tudi za čistočo žarometov, pomembna je tudi čistoča šip, tako na zunanji kot na notranji strani. Kakovostne metlice brisalnikov bistveno izboljšajo vidljivost. Na dobro vidnost opozarjamo predvsem voznike motornih koles, ki s svojimi oblačili v signalnih barvah pripomorejo k boljši vidnosti,« je povedal Matjaž Mozetič, strokovni vodja šole vožnje v avtošola B&B iz Kranja.
Na nočno vožnjo le dobro spočiti
Noč ima pač svojo moč, praviloma smo ljudje narejeni tako, da ponoči počivamo, utrujenost se zato stopnjuje s časom vožnje, kar še še bolj pozna v nočnem času. Simptomi, ki se pojavijo pri utrujenem vozniku, so podobni simptomom, ki jih povzroči alkohol.
In dodal, da del »krivde« za večjo varnost nosi tudi ustrezna infrastruktura. »Tukaj bi lahko izpostavil dobro vidno prometno signalizacijo in osvetlitev cest ter vidnost talnih označb. Ko se ponoči peljem proti sosednji Avstriji, je na drugi strani predora vidnost oznak občutno boljša. Najbolj izrazito je to na mokrem vozišču. Obstaja veliko tehničnih ukrepov, ki jih naši prometni strokovnjaki poznajo bolje od nas, a se vse ustavi pri denarju,« je mnenja Matjaž Mozetič.
Zato naj se na vožnjo ponoči ne odpravljajo utrujeni. Že kakšna urica spanja pred vožnjo bo pomagala, predvsem pa naj voznik toliko posluša svoje telo in se pravočasno odloči za aktivni počitek.
Sicer je bilo pri nas, po podatkih policije, letos do sredine julija med 21. zvečer in 6. uro zjutraj 1265 prometnih nesreč, v katerih je sedem udeležencev umrlo, 35 je bilo hudo telesno poškodovanih in 301 lahko telesno poškodovan. V enakem obdobju lanskega leta se je zgodilo 1281 prometnih nesreč, v katerih je 8 udeležencev umrlo, 50 je bilo hudo telesno poškodovanih in 349 lahko telesno poškodovanih.
