Vlada namreč predlaga, da bi poenotili kriterije, po katerih se določa letni dopust. Po predlogu skupno število dni letnega dopusta na podlagi enotnih kriterijev v posameznem koledarskem letu ne bi preseglo 30.
Predlagajo tudi spremembo, da bi pet dodatnih dni dopusta javnemu uslužbencu pripadlo, ko dopolni 55 let. Od leta 1991 je do pet dni dodatnega dopusta upravičen delavec, ki dopolni 50 let. Vendar je leta 2013 zakon o delovnih razmerjih mejo starejšega delavca določil pri 55 letih, in s predlogom želijo, »da tudi z vidika dopusta veljaš za starejšega delavca pri 55 letih«.
»Nikakor ne gre za skrajševanje letnega dopusta v javnem sektorju, ampak za prenovo kriterijev,« je poudaril Peter Pogačar, generalni direktor direktorata za javni sektor na ministrstvu za javno upravo.
Javni uslužbenec bi imel tako najmanj 18 dni dopusta za tri leta delovne dobe in 25 dni dopusta za 25 let delovne dobe ali več. Pridobil bi lahko še največ pet oziroma najmanj dva dni dopusta glede na zahtevnost dela.
Sindikati so se seveda takoj odzvali in poudarili, da tak predlog sploh ni bil tema pogajanj. A glede na vse so zanimivi podatki, ki smo jih pridobili iz Eurostata.
Slovenci smo radodarni z dopusti
Slovenija namreč v primerjavi z Evropsko unijo, po raziskavi za leto 2020, velja za državo, v kateri imajo delavci, pa ne le v javni upravi, v povprečju 28 dni dopusta, in se tako uvrščamo na tretje mesto. Najbolj privilegirani so v Franciji, s povprečjem kar 34 dni dopusta. V EU v krogu 27 držav velja povprečje 26 dni rednega dopusta, tudi za območje evra.
Najmanj dopusta imajo v Turčiji, le 17 dni, tudi Belgijci morajo delati veliko več kot mi, imajo namreč le 20 dni dopusta. Nekako pa velja, da imajo ženske v primerjavi z moškimi v številnih državah celo nekaj dni več dopusta, seveda z nekaj izjemami.
Zakonodaja pri nas je sicer jasna. Delodajalec mora delavcu vsako leto do 31. marca posebej izdati odločbo, v kateri določi, koliko dopusta delavcu pripada v tem koledarskem letu. Prav tako mu mora vsako leto posebej odmeriti, koliko dopusta mu pripada v koledarskem letu. Prazniki in dela prosti dnevi, odsotnost zaradi bolezni ali poškodbe ter drugi primeri opravičene odsotnosti z dela se ne vštevajo v dneve letnega dopusta.
Delavec mora v tekočem koledarskem letu izrabiti najmanj dva tedna dopusta. Preostanek lahko koristi v naslednjem letu, a najkasneje do 30. junija.
Neizkoriščen dopust je plačan, toda …
Kaj pa neizkoriščen dopust? Delodajalec ne more prisiliti delavca, da bi se odrekel dopustu, lahko pa mu ga plača. A šele ko preneha delovno razmerje. To pomeni, da nadomestilo za neizrabljen dopust delavcu ne sme biti izplačano namesto letnega dopusta v času trajanja delovnega razmerja.
Za izplačilo pa morajo biti izpolnjeni nekateri pogoji, in sicer če delavec dopusta ni mogel izkoristiti zaradi nezmožnosti za delo, če izrabi kateri drug predviden dopust, če ga ni mogel izkoristiti zaradi objektivnih razlogov ali nepredvidljivih okoliščin oziroma če se delodajalec enostavno ni dovolj potrudil, da bi delavca spodbudil k dopustu.
Osnova za izračun nadomestila je povprečna mesečna plača delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev pred začetkom odsotnosti delavca.
