Rejci v pašni skupnosti (PS) Starijski vrh so ovce in koze na planino gnali 1. maja. Da so zveri na preži, so zaznali že v soboto, 13. maja, ko so našli eno pokončano in eno poškodovano.
Na planino ženejo v strahu
»Do zdaj smo na obsežni planini našli osem pokončanih ovac, več kot 20 jih pogrešamo. Včeraj smo našteli 110 ovac. Minuli vikend napadov ni bilo. Zadnja leta na planino ženemo v velikem strahu in negotovosti, saj nam zveri pokončajo skoraj tretjino črede. V dolini pa ne moremo pasti, ker kosimo za krmo pozimi, če je pa suša, kot je bila lani, trave ni,« pojasnjuje predsednik PS Matej Lednik.
Škodo si je že ogledal ocenjevalec tolminske območne enote Zavoda za gozdove, ki je v dveh primerih potrdil napad volka, prisotnost šakala pa bodo ugotavljali z gensko analizo, ki traja 14 dni. Kot pravi odgovoren za lovsko načrtovanje in prosto živeče živali Peter Raspet, je njihova naloga zgolj popis škode, o ostalem odloča ministrstvo za naravne vire in prostor. Kot pravi, je bilo maja več napadov, v Trenti je dve ovci pokončal medved, šakal je na celotnem območju Posočja od Baške grape do Trente ubil 63 ovac, dodatno na Cerkljanskem 20 kokoši.
Napadi volkov in šakalov so na planini Starijski vrh v zadnjih petih letih postali stalnica. Lani je bil problematičen šakal, leto pred tem volk, ki je obširneje moril že leta 2019. Tega volka, ki je imel ovratnico, so povozili v Italiji. Že tedaj, pa tudi lani in predlani, je skupno število pokončanih in pogrešanih ovc doseglo okoli tretjino črede, ki so jo imeli na začetku sezone.
Čreda se manjša
Čreda in število ovčerejcev na planini se zaradi negotovosti stalno krči. »Leta 2019 smo gnali 244 ovc, letos 149. Še pred dvema letoma je bilo v pašni skupnosti 15 ovčerejcev, letos jih je osem,« posledice razkriva Lednik. Poleg tega na planino ne ženejo več brejih ovac. »Večino jagnjeti so namreč pokončali šakali in lisice. Zdaj načrtujemo tako, da ovce kotijo jeseni, ko se vrnejo s planine. Toda najlepša jagnjeta so zrasla na planini, kar pomeni, da imamo zaradi zveri tudi v tem pogledu škodo,« pripoveduje Lednik. Na planini pasejo mesno drobnico na alpski način, torej brez zaščitnih ograj in psov, saj sta obe obliki varovanja neprimerni, kar so ob obisku pred leti ugotavljali tudi strokovnjaki. Psi bi bili lahko nevarni za kolesarje in pohodnike. »Kdor modruje o ograjah, naj pride na planino in naj zabija kole v skalnati teren. Če bodo strokovnjaki našli v praksi izvedljivo rešitev, jo bomo z veseljem sprejeli,« pravi.
Volk je zaščiten, šakal ni
Volk je zaščitena vrsta in zato spada pod pristojnost ministrstva za naravne vire, šakal je od leta 2014 lovna vrsta. V dveletnem načrtu za Triglavsko lovsko-upravljavsko območje je predviden odvzem 14 šakalov. Lov nanj je odprt od 1. julija, do tedaj škodo, ki jo povzroči, poravnava ministrstvo za kmetijstvo, nato pa lokalne lovske družine. »Povrnitev škode nikoli ne dosega dejanske. Povrnjena je le za najdene živalske kadavre. Veliko teh pa zaradi nedostopnega terena in mrhovinarjev ne najdemo ali pa okostja nimajo več identifikacijske značke,« razkorak pojasnjuje Lednik.
Do zdaj so čredo na planini pregledovali enkrat tedensko, po napadih so začeli tja hoditi vsake tri dni, dnevno pa se zaradi oddaljenosti in težke dostopnosti ne izide.
