Prva med prizadetimi panogami je nedvomno avtomobilska industrija, ki v Evropi že močno znižuje obseg proizvodnje in prodajo, ta val pa je že čutiti tudi pri nas in se bo žal le še nadaljeval. Spomnimo samo na zaprtje Magnine lakirnice v Hočah in ustavitev Talumove proizvodnje primarnega aluminija v Kidričevem. Če poleg tega vlada ne bo dovolj previdna pri obremenjevanju gospodarstva tako na področju stroškov dela kot reševanja problematike pomanjkanja kvalificirane delovne sile, pa na ŠGZ vlado opozarjajo, bo težav samo še več.
Dolgotrajna okoljevarstvena soglasja
Med njimi je še vedno nedorečeno stanje glede izdajanja okoljevarstvenih soglasij. Upravno sodišče je namreč pred dobrim letom spremenilo sodno prakso pri izdaji okoljskih dovoljenj, saj z njo ni dovolj jasno določeno, kaj podjetja na vodovarstvenih območjih smejo in česa ne, na dovoljenja pa čakajo predolgo. Med takšnimi je ob hoški Magni še veliko drugih podjetij, zlasti na območju podravske regije, kot so Poslovna cona Tezno, Hoče, Slovenska Bistrica in območje Ptuja. »Pojasnilo okoljskega ministrstva, da bo treba problematiko za naprej celovito sistemsko nasloviti na zakonski ravni in pripraviti strokovno utemeljene rešitve za učinkovitejšo ureditev tega področja, nas seveda ni zadovoljilo, saj kaže na to, da država ne razume nujnosti ukrepanja. Podjetja ne želijo kršiti zakonodaje, kaj šele graditi svojega razvoja na trhlih, nejasnih temeljih, zato raje svojo dejavnost selijo v okolja, kjer teh negotovosti ni. Kar se je pokazalo tudi v primeru odhoda Magne, bojimo pa se, da bo takšnih primerov v regiji zelo hitro še več,« pravi Aleksandra Podgornik, direktorica ŠGZ, in dodaja, da se pogoji poslovanja za podjetja ne izboljšujejo.
Predlog spornih zakonskih sprememb
»Negotova situacija iz začetka leta se namreč nadaljuje in vedno bolj se poznajo posledice visokih cen energije, surovin in pomanjkanja delovne sile. Marsikatero podjetje je že zaprlo svoja vrata, vedno več je tudi tistih, ki to napovedujejo in nameravajo seliti proizvodnjo v tujino. Kot razlog navajajo pogoje poslovanja, ki ne omogočajo stabilnega in konkurenčnega razvoja,« nadaljuje Podgornikova.
»Podjetja si želijo, da jim vlada končno prisluhne in da se vzpostavi konstruktiven dialog, ki je pogoj za sprejemanje učinkovitih rešitev v dobrobit razvoja družbe in gospodarstva. Za primer vzemimo predlagane spremembe Zakona o opravljanju čezmejnih storitev, kjer podjetja že od začetka leta čakajo na vladni odziv in ki predstavljajo realno grožnjo, da se bo slovenski izvoz iz naslova storitev gradbeništva ter tehničnih in transportnih storitev (GTT), ki je leta 2022 v slovenski BDP prispeval 5,6 milijarde evrov, kar je 51 odstotkov izvoza vseh storitev, občutno zmanjšal. To je namreč pokazala analiza učinkov, ki smo jo v ŠGZ pripravili skupaj z ekonomistom Jožetom Damijanom.«
Diskriminacija zasebnega sektorja
Med štajerskimi podjetniki so izvedli tudi anketo in ugotovili, da jih v primeru sprejetja zakonskih sprememb skoraj polovica najavlja selitev proizvodnje v tujino, ki pa ji ne namerava slediti približno 95 odstotkov tja napotenih delavcev. Izkazalo se je, da niso pripravljeni delati v tujini, in to za 13 do 14 odstotkov nižjo neto plačo, pa čeprav bi se jim hkrati povišali prispevki za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. »Ko smo analizirali to situacijo, smo pripravili tudi predloge rešitev, ki ne bi povzročili težko popravljivih negativnih učinkov na slovenski BDP, in jih predstavili odločevalcem. Med drugim predlagamo ureditev po vzoru sosednje Avstrije, kjer so napoteni delavci v določenih panogah deležni 60-odstotne olajšave pri dohodnini, v njihovo dohodninsko osnovo pa se šteje samo 40 odstotkov siceršnje davčne osnove. Drugi predlog je uporaba določil, ki že veljajo za javne uslužbence v Sloveniji. To pomeni, da naj za napotene delavce v zasebnem sektorju veljajo ista določila kot za javne uslužbence, s čimer bi odpravili trenutno stanje, ki je diskriminatorno za delavce zasebnega sektorja, ki so napoteni na delo v tujino.«
Brez vladnega posluha
S tretjim predlogom se pri ŠGZ zgledujejo po hrvaški ureditvi, saj so tamkajšnja podjetja na tujih trgih velik konkurent slovenskim. »Hrvaški delavec je upravičen do dnevnic za terensko delo v tujini, katerih namen je pokrivanje stroškov dela in prehrane v tujini, te dnevnice pa niso obremenjene z davki in prispevki. Še enkrat bi rada poudarila, da bodo predlagane zakonske spremembe neposredno vplivale na približno 40.000 delavcev, ki so zaposleni v podjetjih z zelo velikim doprinosom v slovensko gospodarstvo. Leta 2022 so izvozniki GTT-storitev ustvarili za 2,4 milijarde evrov presežka izvoza, v istem letu pa so vsi slovenski izvozniki blaga skupaj ustvarili za 2,6 milijarde evrov primanjkljaja. Lani so podjetja, ki z napotenimi delavci izvajajo GTT-storitve, v slovenski BDP prispevala 9,5-odstotni delež. Predlagane spremembe so v škodo tako delavcu kot podjetju, saj prvi, kot že rečeno, prejme 13 do 14 odstotkov nižjo neto plačo, strošek podjetja iz tega istega naslova pa se poveča za okoli deset odstotkov, zaradi česar so resno ogroženi visoki prilivi v slovenski BDP. Vendar kljub številnim sestankom z odločevalci s temi dejstvi in predlogi žal zaenkrat nismo bili uspešni.«
V stečaju trenutno 396 podjetij
V Poslovnem registru Slovenije (PRS) je več kot 235.000 poslovnih subjektov, v zadnjih šestih mesecih pa novoustanovljenih 14.258. Od skupnega števila je skoraj polovica samostojnih podjetnikov posameznikov, po domače s. p.-jev, ki jih je 112.981 oziroma 47,6 odstotka. Z 31,8 odstotka sledijo gospodarske družbe, ki jih je 75.286. Slaba desetina (9,9 %) odpade na društva, preostala desetina pa je razdeljena med druge fizične osebe (13.000), nepridobitne organizacije (9.096), pravne osebe javnega prava (2.788) in zadruge (465).
396 podjetij je trenutno v stečaju, 2.746 jih je na seznamu neplačnikov, 3.976 jih ima blokirane račune. Lani se je število stečajev najbolj povečalo v transportu in skladiščenju, in sicer za 38 odstotkov, sledila pa so področja informacijsko-komunikacijskih tehnologij (15 %) ter izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva ter gradbeništva (po 3 %).
