Na dan prihajajo nove informacije o množici slovenskih državljanov in podjetij, ki jih je pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami preiskoval urad za preprečevanje pranja denarja, pri veliki večini brez kakršnekoli podlage.
Urad je tako v času, ko ga je vodil Damjan Žugelj, pridobival tudi podatke o bančnih računih Dejana Rajbarja. Gre za solastnika in prvega finančnika podjetja ECM Partners, ki v Sloveniji že več let deluje kot predstavnik ameriškega sklada York Global Finance. V tej vlogi je Rajbar postal član uprave finančnega holdinga DZS, ki ga že vrsto let obvladuje Bojan Petan, York pa je njegov največji upnik.
Več let je bil Rajbar tudi podpredsednik upravnega odbora Save, največje domače turistične skupine, ki ima v lasti hotele in zdravilišča v slovenski Istri, na Bledu, Ptuju in v Pomurju. Sklad York je imel v rokah 43 odstotkov delnic Save. Jeseni 2021 se je pred njenimi vrati pojavil kupec – Istvan Tiborcz, zet predsednika madžarske vlade Viktorja Orbana. Toda načrtovani prevzem, ki je pred lanskimi volitvami razburjal slovensko javnost, je propadel. Yorkov delež v Savi je tako lani za 32 milijonov evrov odkupil Slovenski državni holding (SDH).
Toda v istem času je Žugljev urad brskal tudi za Rajbarjevimi bančnimi računi. To informacijo nam je potrdilo več virov. Rajbar je ni želel komentirati, prav tako ne podjetje ECM Partners, ki ga vodita Aleš Škoberne in Andrej Prah. Uradnih podatkov o postopkih urada za preprečevanje pranja denarja ni mogoče dobiti.
Kaj so iskali na Žugljevem uradu
Več podatkov kaže na možnost, da je Žugljev urad tudi v primeru Rajbar pooblastila zlorabil v druge namene. Poročali smo že, da je konec leta 2021 pridobival bančne podatke o lastnikih in direktorjih nekaterih slovenskih medijev, ne da bi za to imel kakršnokoli podlago. Te sume že nekaj časa preiskujejo kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), ki preverjajo tudi, ali je z urada res izginil del podatkov, ki jih je ta pridobil v preiskavah.
Po naših podatkih so Rajbarja na uradu začeli »odpirati« sredi leta 2021, torej kmalu po tem, ko je nekdanja vlada Žuglja imenovala za začasnega direktorja. Uradni razlog za vpoglede naj bi bil posel v Srbiji. Več kot tri leta prej, v začetku leta 2018, je namreč sklad York od državne Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znane kot slabe banke, odkupil terjatve do skupine Nuba, ki je v Srbiji gradila optično omrežje.
Žugljev urad naj bi, tako viri, zanimale transakcije med podjetjem ECM Partners, ki je operativno vodilo posel v Srbiji, in skladom York. Nato naj bi se lotili Rajbarja in še nekaterih drugih posameznikov. Do zdaj sicer ni bilo znano, da bi kriminalisti v Sloveniji v povezavi z odkupom terjatev do skupine Nuba vodili kakršnokoli preiskavo. To bi lahko pomenilo, da urad naznanila o sumih nepravilnosti ni dobil od policije.
Ali je torej Rajbarja pregledoval na podlagi anonimke, enako kot v istem času medijskega mogotca Dragana Šolaka in več kot sto drugih oseb, ni mogoče izvedeti. Kot je znano, je urad zgolj leta 2021, ko ga je vodil Žugelj, na lastno pobudo odprl kar 18 zadev. Za primerjavo: leta 2020 sta bili takšni zadevi le dve. Minuli teden so novinarjem portala necenzurirano.si na uradu pojasnili, da so v zadnjih letih veliko večino preiskav začeli na podlagi naznanil drugih institucij.
V istem času, ko je urad pregledoval Rajbarja, so v Budimpešti kovali načrte za prevzem Save.
Že poleti 2021 so se tako na sklad York in podjetje ECM Partners obrnili predstavniki madžarskega nepremičninskega sklada Diofa Asset Management. Njegov lastnik je Daniel Jellinek, eden najbogatejših Madžarov, ki velja za osebo iz najožjega Orbanovega kroga. Je tudi poslovni partner Orbanovega zeta Istvana Tiborcza.
Jeseni istega leta je York začel uradni postopek prodaje. Ponudbo je oddalo »prazno« madžarsko podjetje Prestige Tourism, ki je bilo uradno v lasti več vlagateljev. Pozneje se je izkazalo, da se za njim skriva Tiborcz. V začetku februarja lani so iz agencije Pristop sporočili, da je madžarsko podjetje s skladom York podpisalo pogodbo o nakupu delnic Save. V Budimpešti so potrebovali le še odločitev Janševe vlade, da SDH za Yorkov delež ne bo uveljavljal predkupne pravice.
Medtem ko se je posel »lomil«, so se krepili tudi pritiski na York in njegove slovenske partnerje. V prvih dneh februarja 2022 je Janša na družbenem omrežju Twitter delil objavo, v kateri se je Luka Perš, medijski delavec iz kroga SDS, javno spraševal, kdaj bo Dejan Rajbar »kot predstavnik Yorka v Sloveniji razkril, kdo so njegovi dejanski vladarji«. Pred tem je na svojem portalu zapisal, da Rajbarju »že teče voda v grlo v primeru Save«.
Nekaj dni pozneje je Perš na portalu objavil daljši zapis o Rajbarju in podjetju ECM Partners. »Za Rajbarja se ve, da gre za klasičnega japija brez moralnih zadržkov v poslovnem svetu. Lahko ga označimo za dr. Hyda v svetovnem finančnem prostoru,« je zapisal. Ob vrednostnih sodbah o Rajbarju je v več besedilih opozarjal na »obalno kliko«, ki da obvladuje domače gospodarstvo in pravosodje.
Naključno ali ne, gre za isto frazo, ki jo v zadnjih dneh v svojih javnih pismih zelo rad uporablja tudi Žugelj, sicer Rajbarjev nekdanji sodelavec. Do leta 2016 sta skupaj delovala v družbi za upravljanje Alpen Invest, nekdanji Nacionalni finančni družbi (NFD).
Operacija Sava – Orbanov družinski projekt
Je Žugelj pregledoval Rajbarja tudi zato, da bi političnim prijateljem nekdanje oblasti iz Budimpešte pomagal do prevzema Save? Kot že omenjeno, bo odgovor na to vprašanje lahko dala šele kriminalistična preiskava, ki bo pregledala postopke urada.
Toda poročali smo že, da lahko podatki z bančnega računa tistemu, ki jih pridobi, razkrijejo domala vse informacije o imetnikovem življenju: koliko znašajo njegovi prejemki in mesečna poraba, kje se giblje, kakšne so njegove navade, kaj kupuje, kakšno premoženje ima, s kom se zasebno druži ... Kot taki so lahko ti podatki priročni za različne oblike pritiska.
Nesporno je bil prevzem Save eden ključnih projektov Orbanovih ljudi v Sloveniji. Po nakupu deleža od Yorka bi Tiborcz v naslednjem koraku zelo verjetno postal lastnik celotne Save. Po načrtu bi se slovenska država odpovedala predkupni pravici do Yorkovega deleža Save zaradi njenih domnevnih finančnih težav, pomanjkanja denarja in časovne stiske. Nato bi Tiborcz kot delničar zahteval, da mora Sava povečati svoj kapital zaradi visoke zadolženosti, z vplačilom dodatnega pa bi državo dokončno izrinil iz lastništva.
Na ta način bi Orbanov zet relativno poceni prišel do jedra slovenskega turizma, ki bi ga lahko pozneje prodajal po kosih. Konec februarja 2022 je prišlo do preobrata. Janša je sporočil, da bo njegova vlada zagotovila denar za odkup delnic od sklada York. To je storil šele po srečanju z Orbanom v Lendavi.