Novice Svet24

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) ima očitno veliko težav v svojih poskusih vlado prepričati, da bi sprejela dopolnitev pravil, ki bi ohranjala visoko stopnjo integritete med najvišjimi državnimi funkcionarji. Protikorupcijska komisija je namreč na vlado naslovila priporočilo o dopolnitvi Etičnega kodeksa funkcionarjev v vladi in ministrstvih z natančnejšo definicijo postopka in sankcij ob sumu njegove kršitve. Pripročilo je bilo izdano ob postopku, ki ga je KPK vodila v povezavi s komuniciranjem aktualnega ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana, ki je med pogajanji s sindikatom Fides v telefonskem pogovoru vršil neprimeren pritisk na predstavnike zdravnikov. Ker je KPK ugotovila, da etični kodeks funkcionarjev za tovrstne primere nima določenega niti postopka ugotavljanja kršitev niti predvidenih sankcij, je vladi izdala priporočilo, naj to uredi. Ob tem so odgovorni pri KPK zapisali: »Funkcionarji se morajo zavedati, da so javne osebe 24 ur na dan, zato morajo vselej – tudi v zasebni komunikaciji – ravnati spoštljivo in dostojanstveno ter se izogibati besednemu ali drugemu poniževanju, s čimer prispevajo h krepitvi ugleda države, vlade, organa, v katerem delujejo, ter drugih državnih institucij in organov.«

Standardi in vodila kodeksa

Priporočilo se zdi smiselno, saj je trenutno veljavni etični kodeks precej ohlapen dokument, ki vsebuje šest standardov in vodil etičnosti funkcionarjev o tem, da morajo funkcionarji svojo funkcijo opravljati častno in v skladu z veljavnimi predpisi ter da mora biti njihovo osnovno vodilo delo v javno korist. Kodeks tudi predpisuje, da morajo biti pri opravljanju svoje funkcije predani in nepristranski ter delovati »v skladu s temeljnimi vrednotami spoštovanja človekovih pravic, svobode, poštenja, pravičnosti, solidarnosti ter prizadevanja za suverenost in blaginjo Slovenije, pa tudi v skladu s pričakovano integriteto in državotvorno držo«.

Politiki bi morali biti zgled

Twitter

Twitter

Funkcionarji morajo skrbeti tudi za ugled Republike Slovenije, se izogibati besednemu ali drugemu poniževanju ali podajanju posplošenih vrednostnih sodb ter ravnati profesionalno. Pri svojem delu morajo biti spoštljivi in dostojanstveni. Slednje se ob agresivni komunikaciji nekaterih vidnih slovenskih politikov krši skoraj vsak dan. Poleg naštetega morajo funkcionarji krepiti zaupanje javnosti v delo in integriteto vlade, biti zgled s transparentnim in spoštljivim ravnanjem, transparentno in ekonomično ravnati z javnimi sredstvi in javno korist postavljati pred zasebno. A kot že zapisano, ob vsem tem v kodeksu ni nikjer določeno, kaj se funkcionarjem, ki določila kodeksa kršijo, pripeti. V kodeksu niso določeni niti organ, ki bi nadziral njegovo izvajanje, niti sankcije, ki bi doletele funkcionarja, ki pravila krši. Glede na ravnanja in komunikacijo nekaterih, predvsem v bližnji preteklosti, lahko zapišemo, da bi bile sankcije nujno potrebne.

Vlada si ne želi dodatnih omejitev

KPK je vladi predlagala, naj sprejme bolj natančno definicijo postopka in sankcij ob sumu kršitve kodeksa, a očitno so možje in žene, ki vodijo našo državo, prepričani, da so njihova ravnanja brez napak. Priporočila KPK so na seji prejšnji teden zavrnili z razlago, »da etični kodeks zagotavlja ustrezno stopnjo ureditve etičnega okvira za ravnanje in vedenje navedenih funkcionarjev, upoštevajoč tudi zakonski okvir ureditve tega področja v Sloveniji«. Vlada se tako izgovarja na Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), ki naj bi predvideval tudi posledice v primeru kršenja le tega. »Upoštevajoč, da so visoki standardi integritete za zaposlene v javnem sektorju, tudi za funkcionarje, zapovedani z zakonskimi normami, je bilo pri pripravi kodeksa upoštevano, da zaradi veljavne zakonske ureditve navedenih institutov ne gre dodatno umeščati v predmetni kodeks, razen na splošni ravni, v pozitivnem smislu, kot zaželeno ravnanje,« je vlada zapisala v utemeljitvi.

KPK skromna v svojih željah

A ZIntPK še zdaleč ne predvideva sankcij za vse obveze, ki jih nalaga kodeks, ampak le za tista dejanja, ki bi lahko pomenila tudi kaznivo dejanje, in ukrepanje ob njih prelaga na organe pregona. Tako brez sankcij na primer ostaja določba, da se morajo funkcionarji »izogibati besednemu ali drugemu poniževanju ali dajanju posplošenih vrednostnih sodb«. KPK je v odzivu na odločitev vlade zapisala, da lahko v vladnem odgovoru razberejo, da meni, da ni potrebe po dodatnih varovalkah za upravljanje s tovrstnimi korupcijskimi tveganji, ki izvirajo iz njihovih priporočil. »Praksa v prihodnje pa bo pokazala, ali to drži. Ob tem dodajamo, da je sicer dobro, da Vlada RS naša priporočila prouči oziroma obravnava, česar pri prejšnji vladi nismo zaznali, res učinkoviti pa bomo šele takrat, ko bodo ta upoštevana tudi v praksi,« so še zapisali v odgovoru.

Zavrnili tudi Greco

Ob tem velja spomniti, da je vlada, ko ji je bilo predlagano, naj sprejme višje standarde zaščite integritete, že prej uporabila ZIntPK kot izgovor. Mednarodna organizacija Greco, ki deluje kot organ Sveta Evrope, je Sloveniji že pred leti izdala priporočilo, naj se izdela načrt integritete za vlado, ki bo krovni dokument za načrte, ki že obstajajo na posameznih ministrstvih. Naša oblast je Grecu sporočila, da so zaščitni ukrepi pred tveganji neetičnega ali koruptivnega ravnanja vlade kot celote in tudi njenih posameznih članov določeni v določbah Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Stališče naše vlade je tudi, »da posledic kršitev takšnih pravil ni mogoče opredeliti v načrtu integritete ali etičnem kodeksu, ampak so lahko le predmet politične odgovornosti«. A odgovor poročevalcev ni zadovoljil; menijo, da priporočilo ni bilo izpolnjeno, saj poleg načrtov integritete za posamezna ministrstva ni bil sprejet posebni načrt integritete za vlado. Ob tem na vladi, kot kaže, namenoma pozabljajo, da ZIntPK v svojem 47. členu določa, da državni organi tak načrt morajo sprejeti in o njem obvestiti protikorupcijsko komisijo.