Kot je pojasnil vodja blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Andrej Avsenek, se situacija slabša. Volkov in škodnih primerov je na zgornjem Gorenjskem vse več. Kmetje so vse bolj obupani, številčnost živine na planini na planini se zmanjšuje, paša na nekaterih planinah se že opušča in pred novo pašno sezono se pojavlja vprašanje, kako naprej.
Na zgornjem Gorenjskem, kjer so se volkovi pojavili šele pred nekaj leti, so trenutno že trije tropi, v vsakem pa je od 8 do 10 volkov. Tropi so že na Jelovici, Pokljuki in Zgornjesavski dolini, samo vprašanje časa je, kdaj se bodo naselili tudi na območje Karavank. "Tam imamo zelo vitalne planine, ki se bodo začele prazniti, tako kot se sedaj praznijo bohinjske," je opozoril Avsenek. Kot je izpostavil, to ne more biti cilj države in Triglavskega narodnega parka, saj je en izmed temeljev kulturna krajina, ki jo ustvarjajo prav žive planine. "Z volkom teh živih planin ne bo, ker zaščita s pastirji, psi in ograjami v alpskem prostoru ni možna. To dejstvo je treba zelo hitro priznati, ker bo sicer prepozno. Ko bodo planine zaraščene, ni povratka," je poudaril.
Avseneku se zdi ključno odgovoriti na vprašanje, ali je sobivanje z volkom v alpskem prostoru sploh možno oziroma kakšna je nosilna kapaciteta. "Do danes ni nihče povedal, kakšno je ugodno stanje. Na Finskem vemo, da je ugodno stanje 24 tropov volkov, vse, kar je več, odstrelijo. V Sloveniji imamo že 12 tropov, pa še vedno ne vemo, kakšno je ugodno stanje. Najprej je treba odgovoriti na to, potem pa se odločiti, kje želimo volka, in župani smo danes zelo resno razpravljali o tem, da si ga v alpskem prostoru ne želimo," je dejal.
Gorjanski župan Peter Torkar je spomnil, da je ministrstvo na problematiko volka v alpskem prostoru opozoril že lani, vendar odziva ni. "Lahko sem le ogorčen in žalosten nad to neodzivnostjo," je izpostavil. Ministrstvo za naravne vire in prostor se ni odzvalo niti na enoten poziv ter pobude županov zgornje Gorenjske, ki so jih posredovali po februarski koordinaciji. "Nedopustno se nam zdi, da ne dobimo nobenega odgovora, gre namreč za velik problem, ki bo postal še večji," je dejal bohinjski župan Jože Sodja. Zato bodo po tej koordinaciji znova poslali ministrstvu svoje zahteve. Te se nanašajo na to, da je treba odškodnine kmetom prilagoditi dejanski škodi in jih čim prej izplačati.
Zahtevali bodo tudi, da se ne odlaša z odstrelom in da se interventni odstrel izvede z ustno odločbo. "Ne ukrepa se dovolj hitro niti v primeru križancev v Zgornjesavski dolini, ki lahko predstavljajo večjo nevarnost tudi za ljudi," je opozoril Sodja.
Žirovniški župan Leopold Pogačar, ki je tudi državni svetnik, je poudaril, da smo prišli v fazo, ko je potreben konkreten korak naprej. Odločevalce je pozval, naj imajo zaupanje v stroko in pogum, da končno izdajo sklepe za odstrel. "Uradniki ne upajo izdati odločb, ker se bojijo civilne družbe in iniciative, ki nasprotuje odstrelom," je ocenil Pogačar, ki se boji, da bo do premikov prišlo šele, ko ne bo nastajala škoda le na živini temveč, ko bo prišlo do hujše tragedije.
