Splošno stavka leta 1886 so sprožili delavci v Chicagu, ki so zahtevali bolje pogoje dela in osemurni delovnik. Tretji dan stavke je policija na žetvenem obratu McCormick v izgredih ubila dva delavca, dan za tem pa so streljali še na protestnike, ki so se na ulicah zbrali v odgovor na policijsko nasilje.
Na slovenskem so prvi maj kot delavski praznik prvič obeležili leta 1890, leta 1945 pa so ga takratne jugoslovanske oblasti razglasile za državni praznik, ki ga odtlej zaznamujejo razne kulturne prireditve, pihalne godbe in prižiganje kresov.
Ob prazniku dela je premier Robert Golob dejal, da je blaginja, ki jo prinaša gospodarska rast, sad prizadevanj vseh nas. »Živimo v času velikih sprememb, novih tehnologij in hitrega razvoja, pa vendar smo ljudje tisti, ki s svojim delom ustvarjamo pogoje za napredek in blaginjo družbe. Ne gre, da bi se hvalili, a v primerjavi z nekaterimi drugimi državami smo dosegli veliko. Seveda ne dovolj. Proces obrzdanja trga dela ni nikoli zares končan, enako velja za iskanje pravičnega ključa za enakopravno razdelitev presežkov,« navaja predsednik vlade. Delo mora po njegovih besedah omogočati dostojno življenje, »zato smo v tem, razmeroma kratkem času že poskrbeli za visok dvig minimalne plače in dvakratno uskladitev pokojnin«.
Tudi predsednica države Nataša Pirc Musar poudarja pomen dela. Delavke in delavci ter njihovo delo so vrednote, ki jih moramo čuvati vse dni v letu. »Delo je vrednota, spoštljiv odnos do ljudi, ki ga opravljajo, pa nenadomestljiva vrlina, za katero se moramo zavzemati,« je dodala.
Po njeno je potrebno še več pozornosti posvetiti delavkam in delavcem ter razmeram na delovnem mestu, kjer je izpostavila urejeno in neizkoriščevalsko delovno razmerje, spoštljive odnose, varno delovno okolje in pozitivno vzdušje.
Ob vsem tehnološkem napredku, ki ga doživljamo v družbi hiperkapitalizma, po njenih besedah nikoli ne smemo pozabiti na ljudi, brez katerih tega napredka ne bi mogli doseči. Nesprejemljivo se ji zdi, da ljudje garajo, ob koncu dneva pa si komaj privoščijo topel obrok. »Nesprejemljivo je, da ljudje garajo štiri desetletja in več, v jeseni življenja pa životarijo ob robu družbe, ki jih vidi kot breme,« je opozorila.
Predsednica parlamenta Urška Klakočar Zupančič pa je v svoji poslanici opozorila, da se ob mednarodnem prazniku dela spomnimo boja za delavske pravice in dostojno delo. »Ti boji so še danes zelo aktualni,« je v poslanici zapisala Klakočar Zupančič, »tako kot v preteklosti ni bila nobena delavska pravica podarjena in večna, tako se je treba tudi danes za vsako od njih boriti. Bili so časi, ko so se morali predvsem proizvodni delavci boriti za svoje pravice, danes pa se morajo za svoje pravice boriti vsi delovni ljudje.«
S tradicionalno budnico so prebivalce, ki so marsikje ponočevali dolgo v noč ob gorenju kresov, prebudili zvoki glasbe različnih orkestrov. Pa vendar so svoje ob prazniku dela prispevali tudi sindikalisti. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) želi ponovno opozoriti na prisotnost sindikatov in sindikalnih prizadevanj, ne zgolj v življenju delavk in delavcev, temveč širše družbe. Po oceni sindikatov prvi maj ne sme biti zgolj spomin, temveč je tudi vsakoletni opomin na že izborjene pravice v trdem boju s kapitalom.
