Simbol naroda

Ste danes izobesili zastavo? Pa veste, kako to storiti pravilno?

Tatjana Cvirn
27. 4. 2023, 07.44
Posodobljeno: 27. 4. 2023, 08.18
Deli članek:

Danes z izobešenjem zastav obeležili državni praznik, dan upora proti okupatorju. Zadnja leta je sicer opaziti, da ljudje za praznike pogosteje kot nekoč izobešajo zastave, ponekod pa plapolajo celo leto, čeprav ne gre za državne ali vzgojno-izobraževalne ustanove, za katere zakonodaja predpisuje stalno izobešenje zastav.

Andraž Purg
7. aprila obeležujemo dan slovenske zastave.

Na dan slovenske zastave, 7. april, se spominjamo pomena tega simbola in njegove vloge v zgodovini, a tako množičnega vsakodnevnega pojavljanja zastav, kot ga vidimo ponekod v tujini, v našem okolju verjetno ne bomo doživeli. Izjema so veliki športni dogodki ali protestna zborovanja ... Ob tem pa je dobro poznati vsaj osnovna pravila o izobešanju zastave.

Simbol države, ne aktualne oblasti

»Zastava je simbol države, v kateri živimo, in jo izobešamo zaradi pripadnosti, slavja, spoštovanja, ponosa, obeleževanja in ljubezni do nje ter njenih pomembnih krajev in prazničnih jubilejev. Z zastavo označujemo tudi suverenost nad ozemljem.« Tako v Grboslovnem in zastavoslovnem društvu Heraldica Slovenica odgovarjajo na vprašanje, zakaj sploh izobesiti zastavo. Ob tem dodajajo: »Slovenska zastava je zunanji znak izjemne enotnosti, ki je našim prednikom omogočila, da so oblikovali slovenski narod, nam, da smo osamosvojili svojo državo, naslednjim generacijam pa bo osnova za doseganje večje blaginje.«

Predsednik društva je Aleksander Hribovšek, ki izhaja iz Drešinje vasi. Njegovo zanimanje za to področje se je začelo z ljubeznijo do grboslovja. »Ko smo leta 1991 začeli spreminjati registrske tablice na avtih, so se pojavili nekateri grbi, ki jih prej nismo poznali. Tri rumene zvezde so nam bile blizu, a v žalski občini se je pojavil grb, ki ga prej nismo poznali, in sicer dve črni peruti na rdeči podlagi.«

Tisto leto je bilo ustanovljeno tudi društvo. To združuje posameznike, ki jih večinoma zanima grboslovje, a tudi zastavoslovje, medtem ko je nekoliko zapostavljena veda o medaljah, pravi Hribovšek. Člani so z različnih koncev Slovenije. Lani je društvo prvič v Sloveniji organiziralo mednarodni kongres zastavoslovja.

Andraž Purg
Za množično pojavljanje zastav so zaslužni športni dogodki.

Kaj opažate v zadnjih letih? Se spreminja odnos do državnih simbolov in do izobešanja zastav?

Opažamo, da se stvari izboljšujejo. Iz leta v leto je videti več izobešenih zastav. Ljudje so končno spoznali, da jih smejo izobešati, tudi če ni praznični dan, kar je bil prej nepotreben strah. Tam, kjer morajo biti zastave izobešene celo leto, to so državne ustanove, šole in podobno, je praksa različna. Star običaj se vleče že desetletja, in sicer da zastavo obešajo navpično, kar pomeni, da so barve razvrščene z leve proti desni. Ljudje ne vedo, da je za državno zastavo ta način prepovedan in morajo biti barve razporejene od zgoraj navzdol. Na zasebnih stavbah je to manj opazno, veliko več je tega pred šolami. V društvu jih ozaveščamo o tem in jim poskušamo dopovedati, naj ob prenovah zamenjajo tudi drogove ter uporabljajo takšne za vodoravno izobešanje zastave.

Vsega ne moremo vedeti in ne moremo biti strokovnjaki za vsa področja, zato je v okviru društva leta 2018 nastal portal Izobesi-zastavo.si. Za ljudi je zoprno, če morajo iskati raztresene zakonske in podzakonske akte s tega področja. Zato jim portal pomaga in nazorno predstavi, kako je treba namestiti zastave. Odziv je, prijaviti se je mogoče tudi na listo prejemnikov elektronske pošte, in pred vsakim praznikom ljudi obvestimo, naj izobesijo zastave.

Andraž Purg
Vsak ima pravico da uporablja zastavo, vendar naj to počne spoštljivo.

Torej ni nič narobe, če visi zastava pred hišo vse leto?

Seveda ne. To je naš simbol, simbol države. Ljudje marsikdaj ne razumejo, kaj sploh je država. To niso ministrstva ali predsedniki, to ni aktualna oblast, država smo ljudje. Ta zastava je naša in vsak jo ima pravico uporabljati, in sicer ob pogoju, da to počne spoštljivo in tako, da ne kazi državnega simbola.

V tujini ponekod vidimo množično izobešanje zastav vse dni v letu. V ZDA veljajo za velike domoljube, a v Evropi pri izobešanju zastav izstopata Danska in Norveška. Tudi pri nas ljudje vse bolj izobešajo zastave in dobro je, da jih k temu nihče ne sili.

Je zastava na prodajnih mestih dovolj dostopna, poleg spleta seveda?

V spletni prodaji jo lahko po meri naročimo pri domačih izdelovalcih. Sicer jo je mogoče dobiti na bencinskih črpalkah ali v knjigarnah, pri čemer je treba biti pozoren, da ni izdelana na Kitajskem, saj tiste niso prave velikosti. Ustava namreč določa, da mora biti razmerje stranic na slovenski zastavi  1 : 2,  medtem ko je pri uvoženih to razmerje običajno 3 : 5. Tiste, ki so narejene pri nas, so iz bolj kakovostnih materialov, ki dolgo zdržijo na prostem, ne da bi barve zbledele.