Navada je železna srajca in tako se obnašamo tudi na cesti. Pred kratkim je turist iz Velike Britanije na Bledu zamešal stran vožnje in povzročil prometno nesrečo, na srečo brez hujših posledic. A vsakdo, ki je sedel v avtomobil z »napačno stranjo volana«, predvsem v Veliki Britaniji, bo vedel, kako hitro se lahko zgodi kaj takega. Za desno stran vožnje je v veliki meri kriv Napoleon. »Po levi strani se danes načeloma vozijo tam, kjer so bili pod oblastjo britanskega imperija, po desni pa tam, kjer so bili gospodarji Francozi. Odločitev je bila odvisna od posameznih držav. Še leta 1919 sta bila oba načina vožnje po svetu razporejena približno v enakem deležu, danes pa prevladuje vožnja po desni, ki se je uveljavila v 163 državah nasproti 78 državam z vožnjo po levi strani,« pravijo zgodovinarji.
V Sloveniji oba sistema do Kraljevine SHS
Nekateri zgodovinarji sicer menijo, da so se pešci in konjeniki nekoč držali leve strani ceste, ker so bili desničarji. Tudi vojske antičnih Rima, Grčije in Egipta so hodile po levi strani ceste. Nekakšna izjema je bila Francija, kjer so pešci hodili po desni, kočije pa so vozile po levi strani. Tako je bilo vse do francoske revolucije, ko so začeli vsi uporabljati desno stran, z Napoleonom in njegovim pohodom po Evropi pa se je ta način premikanja po cesti začel širiti po Evropi.
V Evropi je na smer vožnje najbolj vplivala pariška konvencija iz leta 1920, ki je priporočala vožnjo po desni, čeprav je promet takrat pretežno potekal po levi strani. Še leta 1915 so vožnjo po levi strani zapovedali v Avstro-Ogrski. Na Kranjskem in Štajerskem se je pred tem vozilo po levi, na Koroškem in Primorskem pa po desni strani. Na mejah med deželami so tako bili celo napisi, ki so opozarjali na spremembo. V Sloveniji, ki je bila v okviru Kraljevine SHS, smo začeli po desni strani tako voziti 1. januarja 1926, ko je po vsej državi obveljal cestni zakon Kraljevine Srbije. Na Primorskem pod Italijo so seveda vozili po desni, tako kot v preostali Italiji.
Švedi so zamenjali leta 1967, Islandci leto pozneje
V Evropi so zadnji levo stran vožnje, če odštejemo Islandijo, ki se je za podoben poseg odločila leto pozneje, leta 1967 opravili Švedi. Ker so imeli proti koncu šestdesetih let prejšnjega stoletja v svoji neposredni okolici samo države z desno stranjo vožnje, so se odločili za spremembo. Tretjega septembra 1967 ob petih zjutraj so začeli odstranjevati stare prometne znake ter odvijati zaščito na novih. Ob 4. uri in 50 minut so se morali prav vsi avtomobili na Švedskem obvezno ustaviti ter počasi zapeljati na desni vozni pas ter tam spet ustaviti vozilo. Ob peti uri zjutraj pa so lahko nadaljevali vožnjo. Vse skupaj so zamenjali prek 360.000 prometnih znakov, večino dela so opravili v dnevu pred prehodom, a načrtovanje celotnega projekta je trajalo štiri leta. Komunalnim delavcem so pomagali tudi vojaki, celoten projekt je stal 628 milijonov švedskih kron, okoli pet odstotkov takratnega državnega proračuna, kar bi danes znašalo dobrih 316 milijonov evrov.
