Golob je danes v državnem zboru odgovarjal na vprašanja poslank in poslancev, pri čemer je poslanca NSi Jerneja Vrtovca zanimalo, kaj se dogaja z davčno reformo, saj je koalicijski trojček na marčevskem vrhu napovedal spremembe dohodninske zakonodaje in spremembe na področju davka na premoženje. Nato se je zgodil preobrat. Golob je odgovorne na ministrstvu za finance javno okaral, da načrtovane davčne reforme niso znali ustrezno predstaviti javnosti, pod vprašaj pa je celo postavil usodo te in tudi drugih načrtovanih reform, z izjemo zdravstvene. Po kritiki je odstopil državni sekretar Tilen Božič, ki je bil na finančnem ministrstvu pristojen za davke.
Kot je v današnjem poslanskem vprašanju poudaril Vrtovec, je davčna reforma »hrbtenica vseh reform,« zato je po dogajanju ključno vprašanje, kako zagotoviti davčno predvidljivo okolje. Zaradi vse večjih izdatkov v državnem proračunu se poraja tudi vprašanje, ali si to, da se davčna reforma ne izvede, sploh lahko privoščimo. Kako torej zagotoviti finančna sredstva v državnem proračunu brez davčne reforme, se je vprašal Vrtovec, ki je na Goloba naslovil vprašanje, kaj se zgodilo z načrtovano časovnico na tem področju oziroma ali še drži.
Davčne reforme v taki obliki ne bo
Po pojasnilih Goloba davčna reforma nikoli ni bila mišljena temu, da bi z njo polnili proračun. »To zavračam, to ni bil nikoli interes vlade, da bomo z njo zagotavljali dodatne vire za proračun.« Golob je izpostavil, da je Slovenija z vidika obdavčitve dela takoj za Slovaško trenutno druga v Evropi, žal je v Evropi najslabša glede na obremenitev s socialnimi prispevki, »ta del zahteva osvežitev, in ta del bo dobil osvežitev, bo pa to ciljna osvežitev,« je poudaril in dodal, da je Slovenija hkrati »na 22.mestu v Evropi po obdavčitvi premoženja, ne pa nujno nepremičnin.«
Glede na to, da predlogi, ki so takrat zaokrožili, »niso bili niti politično usklajeni, še manj pripravljeni do te mere, da bi bili sploh zreli za javno obravnavo, sem zelo jasno povedal, da take davčne reforme, kot je bila predstavljena, ne bo. Danes tudi povem, da davčna reforma ni nekaj, kar je v ospredju,« je nato potrdil premier.
Ključen pakt stabilnosti
Po navedbah Goloba se celotna Evropa pripravlja na prihodnje fiskalno leto in ponovno uveljavitev pakta stabilnosti in rasti, to pa je trenutno tudi v ospredju tudi v tej vladi. Po treh letih se namreč ukinjajo izjeme, ko je bilo možno financirati proračun skozi prekomerno zadolževanje. V tem paktu stabilnosti bo natančno opredeljeno vprašanje, na kakšen način bo Slovenija zagotovila vzdržnost javnih financ, je odgovoril in dodal, da vira za zagotavljanje stabilnosti v tem paktu ne predstavlja davčna reforma, temveč vsi drugi ukrepi, v skladu s katerimi bo treba pri reformah upoštevati fiskalno vzdržnost. Dodal je, da je bil pakt stabilnosti v okviru strateškega sveta za makroekonomska vprašanja »predebatiran z najeminentnejšimi makroekonomisti Slovenije.« Po besedah Goloba bodo zakonodajo spreminjali, ko bo to potrebno, zagotovo pa ne »na način, ki je bil predstavljen. Zagotovo ne z obdavčitvijo regresa ali potnih stroškov. Zagotovo ne z uvajanjem novih nepremičninskih davkov. Stvar bo usklajena na drugem nivoju. Davčne reforme, kot je bila predstavljena s strani nekaterih strokovnjakov, političnih funkcionarjev v preteklosti, ne bo.«
»Gospodarstvo si je verjetno oddahnilo,« je premierjevo pojasnilo cinično komentiral Vrtovec.
