Po današnji tiskovni konferenci udeležencev reševalne akcije je nekoliko bolj jasna je časovnica dogajanja. Do nesreče naj bi prišlo v soboto okoli 20-ure, ko je Ani med izhodom iz jame na glavo padel kamen in ji prebil čelado ter jo poškodoval. Kot so povedali na tiskovni konferenci, je bila sreča v nesreči, da je bila Ana že dvignjena dober meter od tal in je vrv poskrbela za delno amortizacijo udarca. Če bi nesrečna jamarka stala na tleh, bi bile lahko poškodbe že usodne. Izkušena jamarka je padla v nezavest in ves čas akcije ni prišla k sebi, a se je odzivala na bolečinske dražljaje in se tudi poskušala premikati . Člani odprave so ji nemudoma nudili pomoč in jo najprej premestili na varno mesto. Ob njej je ostal brat, ki se je ulegel poleg nje in s svojo telesno toploto preprečeval, da bi prišlo do podhladitve. Drugi člani odprave so se nato odpravili po pomoč.
Iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana so za STA sporočili, da je jamarka še vedno življenjsko ogrožena in da je stanje nepredvidljivo.
Zdravnica naj bi do poškodovane prišla v soboto okoli 23.00 in z njo ostala ves čas akcije. Ves čas je z poškodovano skrbelo 6 usposobljenih reševalk in reševalcev. Da so imeli primerne pogoje za delo, so v jamo nemudoma dostavili ventilator s kisikom, postavili pa so tudi bivak z ogrevanjem.
Walter Zakrajšek,vodja Slovenske jamarske reševalne službe, je pojasnil, da je akcija potekala kar 33 ur. "Ali je jama globoka 300 ali 100 metrov, vedno je časovnica okoli 33 ur," je pojasnil. Sam izvlek nezavestne ponesrečenke je trajal tri ure in pol. V akciji je sodelovalo preko 150 ljudi, v jami je bilo kar 65 reševalcev, na koncu, pri samem izvleku, 47. Vodja intervencije Luka Zalokar je povedal, da so morali širiti rov praktično od vhoda pa vse do globine 100 metrov, kjer je do nesreče prišlo. Rove so morali prilagoditi za nosila, ki so široka 70 cm in dolga 2 metra. Pri širjenju rovov so uporabljali izredno majhne količine eksploziva po 5g na vrtino, skupaj le pol kilograma eksploziva. "Minirali smo na petih mestih, ob tem pa smo morali paziti, da nismo motili ostalih reševalnih enot. Meriti pa smo morali tudi količino plinov in odstranjevati nabrani material." Zalokar je pojasnil tudi, da v jami ni mobilnega signala in so najprej morali vzpostaviti kabelsko povezavo med bivakom, ki so ga postavili za reševalno ekipo in ponesrečenko in zunanjostjo.
Delo reševalnim ekipa je olajšal tudi brat ponesrečene Marko, ki je po prihodu iz jame uspel po spominu narisati načrt do sedaj neznane jame in vrisati tudi zožitve, ki jih je bilo potrebno razširiti. Na podlagi načrta je Luka Zalokar, ki je eden redkih jamarjev, ki je usposobljen za miniranje, pri enoti Civilne zaščite za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi naročil potreben eksploziv.
Pri reševanju so sodelovalo kar 150 ljudi: vse od članov Jamarskega društva Rakek, ki mu pripada ponesrečena, do civilne zaščite in enote za zaščito in reševanje, do gasilcev enote nujne medicinske pomoči in celo taborniki.
Rudi Medved, državni sekretar na ministrstvu za obrambo, je ob tem dogodku poudaril, da je ponosen na vse, ki so sodelovali in ocenil, da je ta reševalna akcija dokaz, da sistem zaščite in reševanja, ki ga imamo pri nas, deluje. Ob tem je poudaril, da so vsi sodelujoči usposobljeni za svoje delovanje in so na svojih področjih profesionalci, a kljub temu še vedno prostovoljci. Ob tem je dodal, da se zaveda, da tudi sistem, ki temelji na prostovoljstvu potrebuje finančna sredstva in da jih bo Ministrstvo za obrambo še naprej zagotavljalo.
