Junija lani je W. s prijateljem sedel v Miklošičevem parku v Ljubljani, ko ga je napadel nestrpnež. "Najprej je name kričal, da sem niger, nato pa mi je na obrazu razbil steklenico. Moral sem na urgenco, kjer so ugotovili, da imam zlomljeno čeljust. Takoj so me poslali na drug oddelek in me operirali. V čeljust so mi privili šest vijakov in ploščice. Nekaj dni sem ležal v postelji," je pojasnil v zapisu na Facebooku v skupini Tukaj smo.
Ko so ga odpustili iz bolnišnice, je na policiji prijavil napad. Postopke so možje postave opravili korektno. "Ker sem video tudi objavil na facebooku, je bilo do takrat znano tudi že, kdo je bil napadalec. Na policiji so bili prijazni in so zapisali mojo prijavo. Zapisali so si tudi mojo številko in naslov, da me lahko obvestijo o preiskavi." Zgodba je odmevala v medijih. "Za mojo telefonsko številko je socialno delavko prosila tudi direktorica azilnega doma. Mislil sem, da me bo poklicala, da me vpraša kako sem. Meseci so minevali, poklical me ni pa nihče. Mnogi prijatelji so me opozorili, da se je morda pozabilo na moj primer."
Zaprosil je odvetnika, da se na policiji pozanima, kaj se dogaja s prijavo. "Dobil je odgovor, da so primer predali na tožilstvo. A to se je zgodilo šele po tem, ko je odvetnik poslal vprašanje. Marca, devet mesecev po napadu. Zanima se, če bi se brez tega posredovanja sploh kaj zgodilo."
"Je pa zanimivo, da druge državne institucije niso tako počasne glede vseh ostalih stvari. V tem času, ko se ni zgodilo nič v zvezi z mojim napadom, mi je Ministrstvo za notranje zadeve zavrnilo prošnjo za azil in odločilo, da moram zapustiti državo. Tudi sodišče je zelo hitro potrdilo odločitev ministrstva. Rasistični napad ni prioriteta, izgnati temnega človeka pa očitno je."
